Z nepravilnimi vrtnarskimi praksami, naj gre za začetniške napake ali zgolj zmotno prepričanje, da delamo prav, lahko tlom, ki jih obdelujemo, povzročimo več škode kot koristi. Kljub vloženemu delu to utegne pomeniti manjši pridelek, lahko pa celo še več dela in vrtenje v začaranem krogu.

Tla so ogromno prebivališče raznovrstnih organizmov in vozlišče njihove komunikacije. Tla si predstavljajte kot velik stanovanjski kompleks. Kako mislite, da bi se počutili njegovi stanovalci, če bi jih čez noč na silo in brez reda razselili? Kar nekaj časa bi potrebovali, preden bi se navadili na novo prebivališče, nekateri pa se sploh ne bi. Prav to se zgodi vsakič, ko v tla zasadimo vrtno orodje, sploh če prekopavamo ali orjemo globlje. Tako premešamo življenjski prostor organizmov, tako drobnih kot večjih, ter prekinemo njihovo komunikacijo (v mislih imam predvsem glive in njihove povezave prek hif). Res je, da zbita zemlja ne podpira dobro rasti rastlin, zato je treba način vrtnarjenja spremeniti premišljeno. Ko enkrat vzpostavimo vrt, brez prekopavanja ohranjamo zdrava tla, s tem pa si prihranimo tudi čas.

Pri prekopavanju tla izpostavimo tudi raznovrstnim vremenskim razmeram. Gola tla je v naravi najti le v puščavah – in prav v puščavo se začne pri tej praksi spreminjati tudi naša obdelovalna površina. Tla, zaščitena z rastlinami ali z zastirko, so veliko prijaznejša do mezofavne (deževniki, stonoge, kačice …), ki je tudi koristna. Če nič drugega te živalce delajo namesto nas, pomagajo pa tudi mikrobom pod seboj: humus se izgublja počasneje, prav tako vlaga. To je dovolj dober argument, da tal ne puščamo nezaščitenih. Prazna tla, ki so povrhu pognojena, so idealno okolje za odporna semena plevela, ki hitro izkoristi prazen prostor in nas preseneti, še preden posejemo posevek.

Z umetnim gnojenjem tlom dodajamo hranila, ki jim jih primanjkuje. V pravilnem razmerju mikrobom ne škodijo neposredno. Hidroponika izkorišča umetno dozirano dognojevanje, ki ustreza mikrobom, prispeva pa tudi k temu, da rastline lepo uspevajo. Konec koncev bakterije v laboratorijih zrastejo na umetni podlagi. Prvi problem za tla je nepravilno umetno dognojevanje. Zaradi miselnosti, po kateri bodo rastline uspevale bolje, če jim bomo dali več hranil, pride do prevelike koncentracije hranil, ki pa na organizme deluje kot strup in tako povzroči odmiranje rastlin in tudi bitij v tleh. Naslednji večji problem je posreden učinek umetnih gnojil, saj porabljajo humusne substance v tleh. Tako se v tleh izgublja organska komponenta, ki zemlji podeli koristne lastnosti, kot sta zračnost in sposobnost zadrževanja vode, povrhu pa je pomemben življenjski prostor za mikrobe. V zemlji z malo ali skoraj nič humusa je le malo življenja; v taka tla je treba vložiti ogromno mehanskega dela, na koncu pa ostanemo z zelo zahtevno mrtvo podlago.

Biocidi (pesticidi, fungicidi, herbicidi …) od vseh slabih praks najbolj neposredno učinkujejo na tla oziroma živa bitja v njih, saj so uperjeni prav proti njim. Ne mislite, da njihovo delovanje proti žuželkam ali plevelu ne učinkuje tudi na nas, kaj šele na življenje v tleh. 

Mikrobi (bakterije, glive) v povezavi z rastlinami opravljajo številne koristne naloge. Ena od pomembnejših je vezava dušika iz zraka, enega od najpomembnejših elementov za rast rastlin. Fotosintetski mikrobi svetlobno energijo pretvarjajo v kemično in tako energijo sonca vnašajo v tla. Seveda so glavni razkrojevalci v tleh mikrobi – ogromno so jih že odkrili, obstajajo pa še številne neodkrite neposredne povezave med mikrobi in rastlinami, pa tudi načini njihovega vzajemnega podpiranja. Z uporabo biocidov utegnemo te povezave porušiti, obnovijo pa se ne čez noč. Tako rastline ostanejo brez pomembnega partnerja pri svojem razvoju. Z napadom na en tip škodljivca na široko odpremo vrata drugemu.

Koristne glive v tleh, ki pomagajo ščititi rastline pred sušo in škodljivci, najbolj prizadenejo fungicidi. 

Pavšalno kompostiranje nam nemara prihrani čas in tudi številka na položnici za odvoz komunalnih odpadkov je manjša, toda če hočemo, da na vrtu zrastejo zdrave rastline, tak kompost ni primeren. Pavšalno kompostiranje pomeni, da je kompostni kup odlagališče za vse biološke odpadke, ki se nam naberejo v gospodinjstvu. Tak kompost je primeren le za zasipanje lukenj ali zelenico. Veliko napako naredimo z odlaganjem kosti, bolnih in plesnivih rastlinskih delov, škropljene zelenjave in sadja … Za ta namen je še najprimernejši sežig. Na kompostnem kupu se pogosto dogajajo »čudeži«, toda če hočemo, da bo kakovosten, velja nanj nalagati samo kakovosten material, ki ga je treba tudi pravilno nalagati. 

Kakovosten kompost prepoznamo že po vonju – če smrdi, nekaj ni v redu. Naš nos je dober indikator gnilobnih procesov, ki so posledica delovanja neželenih mikrobov. Ti sicer niso nič krivi, krivi smo mi, ker jim omogočamo življenjski prostor, nato pa se čudimo, zakaj nam povzročajo težave. Gnilobni procesi oziroma njihovi produkti so izziv za mikrobe na obdelovalnih površinah. Mikrobi se morajo najprej spoprijeti s produkti gnilobnih procesov, ki so škodljivi tudi za rastline; na taki površini rastline nekaj časa rastejo slabo ali pa sploh ne. Od manjših živali ostanejo le redke. Tako se koristni mikrobi kar lep čas ukvarjajo samo z razgradnjo teh produktov, kajti le tako lahko zemlja spet postane rodovitna. Tako se zaradi nepoznavanja mikrobiologije ni izšla računica z odvozom materiala iz bioplinarn, namenjenega gnojenju obdelovalnih površin.

Tudi za življenje nujnih stvari je lahko preveč. V preveliki skrbi za rastline lahko tudi pretiravamo – ali pa nam jo zagode narava. Preobilno zalivanje prispeva k zbijanju tal, ki so posledično manj zračna in neprijazna za življenje v njih. V razmočenih tleh že kmalu zmanjka kisika, to pa koristi gnilobnim procesom. Verjetno veste, da preveč namočenim sobnim rastlinam hitro zgnijejo korenine, obilno zalivanje pa ne koristi niti vrtnim rastlinam. Preveč vlage lahko škoduje tudi kompostu. V pretirano vlažnem okolju se deževniki ne počutijo dobro, enako velja za drugo mezofavno. Tako kot zemlja se tudi pretirano vlažen kompost zbije, zaradi česar je manj zračen, to pa bolj ustreza anaerobnim mikrobom. Neprijeten vonj nam že kmalu pove, da je prišlo do gnilobnih procesov, to pa ne pomeni nič dobrega za kompost in tla.

Našteli smo nekatere od najpogostejših napak pri obdelavi, vendar se njihov seznam s tem ne konča. Škoda je vlagati veliko dela, denarja in energije v nekaj, kar dolgoročno škoduje tako nam kot našemu okolju. S pravilnimi praksami si torej prihranimo čas in trud ter obenem povečamo izplen.

Viri: https://en.wikipedia.org/wiki/Soil_food_web, zadnji dostop 21. marec 2017.

P. Prashar, S. Shah, 2016. Impact of Fertilizers and Pesticides on Soil Microflora in Agriculture. Sustainable Agriculture Reviews, 19: str. 331–361.

V knjigi naravne rešitve za radiacijo boste prebrali učinkovite metode kako okrepimo koristne mikroorganizme v tleh in tako tla razbremenimo težkih kovin in radioaktivnih snovi.