Skupaj razkrivamo

16.5.2019

UV-žarki – prijatelji ali sovražniki?

Maja so vsi mediji preplavljeni s svarili, da kože ne smete izpostavljati sončnim žarkom, saj jo bodo UV-žarki poškodovali in postarali. Pa je to res?

Če ste brali naš priročnik Resnice in zmote o soncu, veste, da ima ta zgodba tudi drugo plat. Ali sonce poškoduje drevje, travo, cvetlice na jasi? Zagotovo ne – sončna svetloba jih le hrani in krepi. Drugače je s sadikami, ki so bile doslej le na okenskih policah ali v rastlinjakih. Pri teh srečanje z UV-žarki navadno povzroči ožige in celo izgubo listov. Šele naslednji listi, torej tisti, ki zrastejo na soncu, so trpežni in jih sončni žarki ne motijo več.

Ali vam bo sonce koristilo ali škodovalo, je torej odvisno od tega, ali spomladi pridete na sonce popolnoma nepripravljeni, torej kot roža iz rastlinjaka, ali pa s soncem nenehno prijateljujete.

Izogibanje sončnim žarkom dolgoročno pripelje le do oslabitve imunskega sistema, pospešenega staranja ter razkroja kosti in mišic. S tem morda res zmanjšamo tveganje za pojav ene od oblik kožnega raka, vendar obenem povečamo tveganje za nastanek skoraj štiridesetih drugih oblik raka, ki so vse povezane s pomanjkanjem vitamina D.
Vitamin D3 telo najlažje razvije ob pomoči UV-žarkov. Ločnica med zdravilom in strupom je vedno, tudi v tem primeru, stvar količine. Vsak dan nekaj malega sončnih žarkov je torej zdravilo, celodnevno praženje pa strup.

Koža mora neovirano zaužiti potrebno količino UV-žarkov, zato je najbolje dan začeti tako, da se v zgodnjih jutranjih ali poznih popoldanskih urah vsaj 15 do 20 minut nezaščiteni nastavljamo soncu. Če se nameravamo na soncu zadrževati tudi takrat, ko so sončni žarki močni, je smiselno čez telo »potegniti roleto«. To pomeni uporabo pokrival, oblačil ali sredstev z mehanskimi filtri na osnovi titanovega dioksida. Tovrstni filtri ne prodirajo v kožo, nimajo kemičnega vpliva na celice in ne delujejo kot hormonski motilci. Sončne žarke filtrirajo že na koži, hkrati z negovalnimi olji in antioksidanti pa zmanjšujejo oksidacijski stres ter pomagajo koži, da zaužite žarke čim lažje »prebavi«.

VAJA DELA MOJSTRA
Rastline, ki so tudi same izpostavljene skrajnemu UV-sevanju, za svoje preživetje razvijejo močne antioksidante. Prav antioksidanti pomagajo tudi naši koži, da hitreje »prebavi« sončne žarke, poleg tega preprečujejo poškodbe, ki jih ti povzročajo. Verjetno vsi poznajo alojo vero in jojobo, od rastlin z našega območja pa med najučinkovitejše spada planika. Roža, ki jo vsi poznamo kot simbol Alp, je zaščitena in je ne smemo nabirati, lahko pa jo vzgojimo, nato pa njen zgornji del uporabimo za izvlečke. V Weledi to počnejo na nadmorski višini 1500 metrov, planike pa gojijo po biodinamičnih načelih in iz semen. Te so nato osnova za pripravo naravnih sredstev, s katerimi kožo zaščitimo pred škodljivimi vplivi UV-žarkov.

KAJ PA SONČNA OČALA?
Strokovnjaki svarijo, da lahko močno UV-sevanje poškoduje oči. UV-žarki imajo škodljiv vpliv na zunanje dele oči, pa tudi na notranje strukture, kot sta roženica in znotrajočesna leča.

Ker je koža okrog oči izredno tanka, se ob večjem izpostavljanju UV-žarkom na njej prej razvijejo gubice in druge poškodbe. Dolgotrajna izpostavljenost UV-žarkom lahko povzroči nastanek sive mrene, razvoj starostne degeneracije rumene pege in druge očesne bolezni. Poškodbe mrežnice pa lahko pripeljejo tudi do degeneracije rumene pege.
Dolgotrajna izpostavljenost UV-žarkom lahko povzroči tudi nastanek pterigija – benigne tvorbe na veznici. Pterigij je pogostejši pri ljudeh, ki veliko časa preživijo na soncu in vetru, zlasti v vročih in suhih podnebjih.

Če oči izpostavljamo močnim UVB-žarkom (dolge ure na plaži, smučanje brez zaščitnih očal, alpinizem, plezanje …), tvegamo opekline roženice. To stanje je lahko zelo boleče in utegne povzročiti celo začasno izgubo vida.

Občutljivost na svetlobo povečujejo tudi nekatera zdravila, kot so diuretiki in pomirjevala. Oči so veliko občutljivejše tudi v primeru, da imate za sabo laserski poseg za korekcijo vida, če so vam operirali katarakto ali če so vam vstavili lečo brez UV-zaščite.

KAKO SE ZAŠČITITI PRED UV-SEVANJEM?
Ko gre za zaščito oči, potrebujemo sončna očala, ki blokirajo UVA- in UVB-sevanje. S stališča naprezanja oči je zelo uporabna samodejna zatemnitev (angl. fotogrey), saj vas bo obvarovala škiljenja in vam prihranila gubice okrog oči. Res pa je, da lahko tovrstna pomoč poleni oko; brez takih leč oko potrebuje več časa, da se prilagodi spremembam svetlobe, kot pri ljudeh, ki svoje oči nenehno »trenirajo«. 

Ključne besede:
sonce, sončni žarki, UV žarki, vitamin D, vitamin D3, UV sevanje, sončna očala, pterigij, UV sevanje

 

Sorodni članki:

0,28125

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine: