|
Skupaj razkrivamo 1.4.2009 Nova divja ekonomija; Tekst: Dario CorteseZamislimo si skrajnost: nič ni, ker vse je. Obilje na kubik! Psihoza recesije in krize nas skuša spraviti v še večjo odvisnost od sistema, ki ga ne potrebujemo in dela samo zgago. Zato se – resda skrajnostno in zanalašč »krizno« – spomnimo divjine. Predpostavimo: pomembno je, da nismo (pretirano) lačni, da se počutimo (visoko)leteče, da nas ne zebe oziroma da se znamo ogreti in da se imamo radi. Kaj bistveno več na tem svetu, v tem življenju, ne potrebujemo. Vse to, posebno slednje, pa ne stane prav nič ali kvečjemu komaj kaj. Če se vdamo psihozi kopičenja zalog, recimo za dve osebi za odlično sito in prav nič sitno življenje, ne potrebujemo več kot kilogram nebrušenega riža na teden, torej 50-kilogramsko vrečo riža na leto, kakih 20 litrov oljčnega olja in malo soli. Vse ostalo lahko naberemo ali vzgojimo sami. Celo če nimamo vrta, lahko k zalogi hrane za naslednje leto dodamo kakih 20 vrst semen za kaljenje v skupni teži okoli 20 kilogramov – in v tem primeru se še posebej nimamo bati ne lakote ne psihoz ne slabega počutja, še najmanj pa odvisnosti od družbenega sistema. Da ne omenjamo niti tega, da se v tem hipotetičnem »lačnem« letu z razpoložljivimi sredstvi lahko imenitno prilagodimo »krizi«, ki to ni … Skratka, dobrodošli v obilju, in to prav zdaj. Ker so razmere za omenjeno krizno hipotetiko v današnjem času kljub medijskemu napihovanju oziroma prav zaradi tega več kot nezadostne, menim, da še ni treba delati zalog riža, olja, soli in semen za naslednje leto ali dve. Namesto tega pojdimo raje na sprehod. Med njim lahko vidimo in izvemo marsikaj, še posebej, če smo vsaj malo lačni in radovedni. Skratka, čas je – resnici na ljubo, kot vedno – za divji upor ustaljenim navadam, izkrivljenim predstavam, ki ne znajo biti drugačne kot neresnične, in predvsem reklamam, ki so manj resnične od česar koli na tem svetu. Ne potrebujemo ničesar. Vse, kar rabimo, že imamo. Ostalo pride samo. Le upirati se je odveč. Zato v podaljšku divjega apetita izpred meseca dni ne nabirajmo le regrata, smrdljivk, kopriv, penuš in konopnic, čemaža, navadne zvezdice, regačice in hmelja, ampak še kaj podobno divje poživilnega. Nadaljevalni tečaj spoznavanja užitnih samoniklih rastlin resda predvideva, da osnovno poznavanje divje hrane nadgradimo z nekaj novimi vrstami, vendar lepo počasi in po malem, kajti ne smemo pozabiti, da je dovolj že, če poznamo ter redno nabiramo in jemo koprive, čemaž in regrat ali hmelj. To je prehransko močna zelenjava, s katero se ne more kosati prav nič gojenega. Ko se podrobneje spoznamo še z drugimi vrstami divje hrane, se nam zazdi, da poleg te, razen nekaj temeljnih energijskih enostavnosti – na primer stročnic, žit, hladno stisnjenih olj, malo soli in začimb –, pravzaprav potrebujemo le malo ali komaj kaj hrane. Resnici na ljubo je treba priznati, da je to povsem res, saj kakovostna hrana ne raste na policah trgovin, ampak si jo vzgojimo sami, z užitnimi pleveli vred, in jo naberemo v divjini, torej ob rekah in potokih, na širnih travnikih in v gozdovih. Potem spoznamo, da ne moremo biti lačni niti, če hočemo. Če pa se nam to že zgodi, je občutek prijeten. V sklopu »divje ekonomije« namreč ne pozabimo kultivirati lakote, kajti brez primerno zdravega apetita ni pravega užitka ob hrani. V nadaljevanju je opisanih nekaj preprostih jedi, s katerimi si popestrimo in poživimo pomladne dni ter obenem spoznamo, kako malo (vsaj po prehranski plati) je treba, da se počutimo odlično, in da ta odličnost skoraj nič ne stane. Koprive za (skoraj) vsak dan Koprive so močna hrana – med drugim vsebujejo do okoli 7 % beljakovin in obilico rudnin, med njimi ogromno kalcija, vsaj petkrat več kot kravje mleko – zato se z njimi hranimo po malem, a redno. Če pretiravamo, zaradi obilice hranil nekoliko preveč pohitrijo prebavo. Na najenostavnejši način jih pripravimo tako, da v posodi zavremo kozarec (okoli 2,5 dl) vode, dodamo kup koprivnih vršičkov ter jih na zmernem ognju kuhamo nekaj minut, da se zmehčajo. Nato jih z vodo vred damo na krožnik, malo narežemo, po okusu posolimo ali začinimo s sojino omako ali pasto miso ter zabelimo s hladno stisnjenim oljem, lahko tudi z zmletimi semeni ali oreški. Niti ščep drobno zrezanega čemaža ni odveč. Za osebo je dovolj skodelica tako pripravljenih kopriv, lahko že kar za zajtrk. Za prilogo h koprivam jemo kruh, kuhane stročnice, dušeno ali v sopari kuhano korenasto zelenjavo, riž, testenine in kaj podobnega, tako da raznolikih možnosti za vsak dan drugačno, a energijsko enako močno jed ne zmanjka. Prav tako menjujmo začimbe in koprive namesto s čemažem potresimo enkrat s sesekljanim peteršiljem ali baziliko, drugič z zmleto kumino ali komarčkom, tretjič z začimbno mešanico kari in tako naprej … okusno in daleč … Navadna regačica s polnovrednimi testeninami Ta splošno razširjen plevel je v začetnem obdobju rasti zelo prijetno aromatičen in podobno kot peteršilj ali bazilika primeren za namaze, solate, juhe in druge jedi. Polnovredne testenine skuhamo in odcedimo. Posolimo jih po okusu, zabelimo z oljčnim oljem ter potresemo z velikim ščepom drobno narezanih listov regačice. Premešamo, poskusimo in po želji dodamo še malo regačice. Z regačico na enak način pripravimo riž, krompir ali fižol. Hmeljevi poganjki enostavno Ko naberemo hmeljeve poganjke, ne pozabimo, da spodnji deli, čeprav so med nabiranjem še mehki, že čez nekaj ur postanejo vlaknati in bolj žvečilni, zato jih porabimo čim prej. V manjši količini jih surove narežemo na solate, pripravimo jih dušene z jajci (podobno kot šparglje), lotimo se tudi priprave rižote z njimi, predvsem pa jih lahko na hitro skuhamo v sopari ali z malo vode ter ponudimo kot zelenjavno prilogo. V posodo vlijemo malo vode ter dodamo kup hmeljevih poganjkov. Zavremo jih in na zmernem ognju kuhamo nekaj minut, da se zmehčajo. Nato jih z vodo vred (saj je vanjo, ko so se v njej kuhali, prešel del rudnin in antioksidantnih polifenolov) damo v skledo ali na krožnik, jih zabelimo z oljčnim ali bučnim oljem ali z zmletimi orehi, posolimo po okusu ter potresemo z drobno narezanim čemažem. Ključne besede: Sorodni članki: 0,203125 |
Iskanje
S ključnimi besedami lahko hitro in enostavno pridete do željenih informacij.
Želite brati naše novice tudi v prihodnje?
Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.
1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.
2. Tako, da namenite del vaše dohodnine:
- preko portala e-Davki: Elektronska oddaja.
- ali po pošti pošljete izpolnjen obrazec: Obrazec.
Brez pisnega dovoljenja uredništva je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, v okviru določil Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah.