Skupaj razkrivamo

26.11.2009

Pisalo se je 2009
Tekst: Sanja Lončar

Leto 2009 zagotovo nikogar ni pustilo ravnodušnega. Kako si ga bomo zapomnili, pa je odvisno predvsem od tega, kako smo dojeli njegovo sporočilo.

Skozi tisoče drobnih in dramatičnih primerov nam je bilo dano spoznati, da je veliki urejeni svet, ki ga vodijo svetovne organizacije, le virtualna realnost, ki ne vzdrži življenjskih izzivov. Ena za drugo so se pred našimi očmi diskreditirale največje ustanove, na katere so mnogi še do včeraj zrli z upanjem na rešitev.

Dano nam je tisto, kar naši dedki in babice niso mogli. Na razpolago imamo vse vzvode, da spoznamo delovanje sveta, vzvode moči in namene kapitala. To leto smo si jih lahko ogledali in jih videli »pri (ne)delu«.

Da je svetovna politika le veliko govorjenja, so dokazali tudi s podelitvijo Nobelove nagrade, ki jo je Barack Obama dobil predvsem zaradi svojega govorjenja. Nekoč so štela predvsem dejanja, danes pa politika ne sega tako daleč.

Gospodarska kriza

Finančna kriza nam je v nekaj mesecih razkrila, da živimo v svetu, ki je ustvarjen na kreditih, ki se jih dvigne praviloma brez pokritja in v želji, da bi lahko banke tudi na neobstoječem denarju pobirale obresti. Z neobstoječim denarjem je tako izdelanih na milijone avtomobilov in drugega blaga, ki bodo dobili vrednost, šele ko jih boste vi kupili. Krasno! Če jim ne odmrznemo kapitala, jim ne bomo vrnili moči. Koliko je vreden prezadolženi velikan, smo imeli priložnost videti tudi na usodah nekaj slovenskih primerkov te vrste.

Ti »velikani«, ki so vas do včeraj gledali zviška iz svojih limuzin, so jih morali vrniti bankam, ki danes ne vedo več, kaj bi s tisočimi dragimi vozili in jahtami, za katere najemniki ne morejo plačati lizinga. Na deset tisoče stanovanj in nešteto poslovnih prostorov v Sloveniji čaka na boljše čase. Moč njihovih vlagateljev je ostala ujeta v betonu. To je zares bolje, kot da bi to vložili v orožje in strupe.

Tudi politiki čakajo na boljše  čase. Verjamejo, da bo po dežju zagotovo posijalo sonce in dejansko se mnogi še danes ne zavedajo, v kakšni krizi se zares nahajamo.

Morda bi za razlago morali povprašati Karla Marxa. Ta je že leta 1876 zapisal: »Lastniki kapitala bodo pri delavcih spodbujali nakup dragih izdelkov, stanovanj in tehnologije, ki jim bodo dosegljivi le z najemanjem dragih kreditov, ki jih bodo nato bremenili do skrajnih meja vzdržnosti. Neplačani krediti bodo pripeljali do zloma bank, ki jih bodo morale nato države nacionalizirati. Tako bodo države zakorakale v komunizem.« Z izjemo zadnjega stavka morajo danes vsi priznati, da je imel prav. V želji, da bi razumeli, kaj se danes dogaja, finančni strokovnjaki berejo Marxov »Kapital«, ki se v tem letu prodaja kot vroča uspešnica.

Torej: gospodarska kriza je ena boljših stvari, ki se nam je zgodila to leto. Vse nevladne organizacije sveta skupaj ne bi mogle bolj uspešno ustaviti sistema potrošništva, kot ga je ustavil pohlep brez meja. Na televizijskih poročilih zaskrbljeno poročajo o tem, da potrošnja še vedno upada in da ljudje kupujejo le tisto, kar potrebujejo. Če je to opredelitev krize, potem upam, da se še dolgo ne bomo izkopali iz nje.

Svetovna industrija bolezni

Tudi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je pokazala svoj pravi obraz. Po nerazumni spremembi opredelitve pandemije, po lobiranju v korist cepljenja, po agresivnem spodbujanju uporabe cepiva sumljive kakovosti brez posledic za proizvajalce ter po razkrivanju kapitala, ki je glavni financer njenega delovanja, je danes vse več ljudi, ki bi jo raje preimenovali v WIO (World Illness Organization) oziroma v Svetovno organizacijo bolezni.

Hrana kot orožje moči in uničevanja

FAO, ki naj bi skrbela za prehrano sveta, je prav tako padla na izpitu. Število lačnih je doseglo milijardo, število predebelih pa 1,4 milijarde. Da je živinoreja zelo pomemben razlog lakote v svetu (naše živali pojedo hrano, ki bi jo v nerazvitih deželah za svojo prehrano uporabili ljudje), FAO očitno ne želi preveč razglašati. Svetovni lobiji, ki delujejo tudi prek te organizacije, imajo radi vonj pečenke, zato želijo na vse načine vzdrževati nevzdržno živinorejo. Svet je bil presenečen nad podatkom, da prispeva živinoreja k izpustom toplogrednih plinov neverjetno visok odstotek. Z 18 odstotki, ki jih je izračunala FAO, je to največji onesnaževalec na planetu (večji celo od prometa!). Nato je še bolj šokirala novica, da so nevladne organizacije ugotovile, da se je FAO zmotila v svojih izračunih in da so dejanski izpusti toplogrednih plinov pri živinoreji celo dvakrat večji, kot je bilo sprva priznano.

Tudi bančniki imajo raje pečenke kot preživetje planeta. So namreč glavni financerji zažiganja amazonskih gozdov, da bi podjetja pridobila zemljišča za gojenje krme.

O jedilniku Katoliške cerkve ne bi radi razpravljali, vendar tako verni kot tudi ateisti ne morejo razumeti, da je Vatikan v tem letu podprl gensko spremenjeno hrano, in sicer z obrazložitvijo, da v tem vidi rešitev za svetovno lakoto. Podpora je tudi materialna, saj je Cerkev eden izmed pomembnejših investitorjev v to panogo. To me je spomnilo na razpravo, ki sta jo pred nekaj desetletji imela cenjeni župnik in ateist. Ateist je župnika vprašal: »Ali lahko vsemogočni Bog ustvari tako težak kamen, ki ga tudi sam ne more premakniti?« Župnik mu je modro odgovoril: »Seveda, sinko, ti si ta kamen.« Očitno pa je, da za Stvarnika niso le ateisti težek kamen.

Industrija hrane ostaja motivirana le z dobičkom in močjo ter se ne meni za tveganja, ki jih ustvarja in prikriva pred javnostjo.

O tem, da trenutno razsaja nova bolezen goveda, v medijih ne slišimo. Tudi dejstva, da danes največ okužb z bakterijami, odpornimi na antibiotike, izhaja iz masovnih farm, FAO ne razglaša. Le v ZDA zaradi MRSE umre več ljudi kot zaradi AIDS-a, pa o tem ni slišati in ne brati ničesar.

Trenutno buri duhove napovedani novi Codex Alimentarius. Tudi na račun Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) leti vse več pripomb nevladnih organizacij, ki ji vztrajno gledajo pod prste in razkrivajo njeno povezanost z interesi kapitala.

Na spletu lahko najdemo vrsto takšnih in drugačnih svaril posameznikov glede naše hrane. Ljudje sistemu ne verjamejo več. Še več, dojemajo, da je nujno nekaj storiti, če želimo ustaviti okupacijo lastnega telesa s strani GSO organizmov, pesticidov, aditivov in drugih snovi, ki posegajo v naše zdravje, dobro počutje ter sposobnosti mišljenja in delovanja. Če smo prej prejeli le kakšno pismo z enega naslova, dobimo danes enako vsebino z vsaj 20 različnih naslovov. Na spletu postaja precej živahno.

Farmacija

Farmacija nam je pokazala svojo moč  vpliva na medije v teku celotnega leta. Še osrednje informativne oddaje je spremenila v promocijska sporočila za cepiva in protivirusna zdravila. Da bodo cepiva uspešnica stoletja, menijo mnogi. Zato nam ob cepivih za različne vrste raka v kratkem napovedujejo še cepiva proti kajenju, proti debelosti in proti AIDS-u (to ni šala – povsem resno mislijo).

Da je vse skupaj šlo predaleč, menijo tudi tisti, ki so desetletja ustvarjali današnji sistem. Svojo vest perejo z izpovedmi v obliki knjižnih uspešnic, v katerih razkrivajo, kako so podkupovali, lagali, ponarejali in služili na račun našega zdravja. Trenutno je na trgu vsaj deset knjig, ki so jih napisali nekdanji zaposleni v velikih farmacevtskih družbah, na našem trgu pa se je pojavila knjiga Medicina v primežu podkupnin, ki vam bo zelo natančno razkrila, kako se nekateri igrajo z vašim zdravjem. Tudi to je odlična novica, saj nas sili v to, da vzamemo svoje zdravje v svoje roke in odgovorno poskrbimo zase.

Tudi Slovenijo kot državo smo imeli pred očmi bolj celostno. Najprej nas je presenetilo spoznanje, da plačujemo najvišje davke na svetu. Potem so sledili izračuni posameznikov, ki so ugotavljali, koliko nas stane zdravstvo ter kako neučinkovit je naš pokojninski sistem, iz katerega na koncu dobimo veliko manj, kot če bi sami poskrbeli zase. Nazadnje smo odkrili, da so se »pobalini«, ki smo jim zaupali svoje finance, preveč poigrali in zapravili približno 2.000 evrov na Slovenca. Mnogim je vse to dalo misliti, številni pa so se odločili tudi ukrepati. Ko postanejo institucije same sebi namen, se mali človek odloči ubrati bližnjico in svoje potrebe zadovoljevati v osnovni skupnosti.

Res smo se lahko veliko naučili. Hvala letu 2009.

---

Ključne besede:
finančna kriza, denar, kredit, Karl Marx, cepljenje, živinoreja, lakota, Cerkev, farmacija, hrana, GSO, sistem

 

Sorodni članki:

• Ekotriki in prevare integrirane pridelave

0,015625