Skupaj razkrivamo

27.11.2009

Darilo ljubezni do otrok in narave

Tekst: Urška Sešek

Decembrski čas z Miklavžem, Božičkom, Dedkom Mrazom in še kakšnim rojstnim dnevom je za starše (pa tudi za dedke in babice, tete in strice) med drugim tudi »čas beljenja glave« glede primernih daril za otroke, saj jih ravno oni najbolj veselo in napeto pričakujejo.

Poleg povečini »obveznih« sladkarij jim seveda najpogosteje podarjamo igrače, kar pa ni tako enostavno, kot se sliši. Že če nismo preveč zahtevni, izbira ni lahka. O bogastvu ponudbe se prepričamo z vsakim pogledom v kataloge ali obiskom trgovin z igračami. Na splošno je bolje, da gremo v trgovine z igračami brez malih spremljevalcev, saj se sicer zlepa ne bomo izvili izmed polic, polnih svetlečega, plišastega, pisanega, pojočega in utripajočega ter miniatur nečesa tako resničnega ali pa tako fantazijskega …

Pri izbiri se lahko pustimo voditi občutku ali pa tistemu, kar piše v pismu Božičku oziroma prošnjam in namigom naših zanamcev. Dobro pa je, če temu posvetimo malo več razmisleka, saj so igrače tisti predmeti, s katerimi se otrok ukvarja daleč največ in zato zelo vplivajo na njegov razvoj. Naš prvi kriterij je ponavadi, da je igrača primerna otrokovi starosti, torej, da ga bo pritegnila in se bo znal z njo igrati. Enako bistveno je, da mu bo omogočala kakovostno igro. Ali ga bo spodbujala k razmišljanju, ustvarjalnosti, urjenju različnih spretnosti, sodelovanju s sovrstniki?

Seveda mora biti igrača tudi varna; načeloma so vse igrače v prodaji takšne, da se z njimi ne more poškodovati. Kaj pa material, iz katerega je narejena? Vemo, da je to danes v veliki večini plastika. Seveda naj bi se za igrače uporabljala samo kakovostna in neoporečna plastika, pa žal beremo, da ni vedno tako. Če želimo otroku kupiti igračo iz res kakovostnega in zdravju neškodljivega, naravnega materiala, se izbor precej zoži. Lahko pa gremo še korak dlje in se vprašamo, kako je bil pridobljen material za izdelavo te igrače, s kakšnimi postopki je bila izdelana, pod kakšnimi pogoji delajo in živijo delavci, ki so jo naredili, kaj se zgodi s to igračo, ko se obrabi in uniči, in kakšen davek je zanjo plačala narava?

Morda je na prvi pogled videti kot »misija nemogoče«, a takšne igrače obstajajo in jih je vedno več tudi na našem trgu.

K lepoti ter prijaznosti igrač  poleg oblikovanja in načina izdelave najbolj prispeva material, zato si posebno mesto med kakovostnimi igračami prav gotovo zaslužijo lesene igrače. Vemo, da je les živ in topel, a vendar kompakten, lahek za oblikovanje in že sam po sebi varen za izdelavo igrač (izdelki ponavadi niso preveč trdi, drobni ali ostri). Seveda les ne sme biti kemično obdelan.

Je morda danes že iz mode reči: otroci so naša prihodnost? Kakršne igrače jim bomo (poleg vsega ostalega) dajali, takšni ljudje bodo postali! Naj postanejo delavni, razmišljajoči, ustvarjalni, konstruktivni, sposobni skupnega dela s soljudmi, naj razvijejo čut za lepoto in kakovost, nenazadnje pa naj tudi znajo ceniti na prvi pogled preprostejše, zato pa bolj zdrave in naravne stvari ter naravo samo.

---

Ključne besede:
darilo, otroci, narava, razvoj otroka, igrača, igra, plasična igrača, lesena igrača, les, plastika

 

Sorodni članki:

• Virus novoletne mrzlice
• 5 zmot o lesu

1,599121E-02