Skupaj razkrivamo

4.10.2007

Dišave, ki pomagajo in dišave, ki škodujejo

Svet brez vonja
Vonjave so del eteričnega sveta, tistega, ki je danes izgnan iz mest in za katerega materialisti niti nočejo vedeti, da obstaja. Sadje in zelenjava sta že zdavnaj brez pravega vonja in okusa. Celo na tržnici, ko hodite med stojnicami, kjer prodajajo rože, nič več ne diši. Rože, vzgojene v steklenjakih, ne dišijo. V svetu, v katerem živimo, je čedalje manj vonja. Če ga že začutimo, je praviloma neprijeten.
 
Če vam spomin sega nekaj desetletij nazaj, se verjetno spomnite, da včasih niti najmočnejši parfumi niso dišali tako dolgo, kot danes dišijo navadna mila, mehčalci za perilo in parfumi. Svet, v katerem živimo, je vse bolj brez vonja (rože iz cvetličarn ga že dolgo nimajo več), tudi naša čutila so vse bolj otopela. Kot odgovor na to začenja industrija uporabljati vse močnejše umetne vonje.

Narava ni predvidela, da bo človek v laboratorijih ponaredil valovanje vonjav, kemiki pa so jih enostavno »posneli« in jih naredil iz modificiranih naftnih molekul, nekatere  pa so celo popolnoma umetno sintetizirali.
Naša čutila na to niso bila  pripravljena. Naivno verjamejo temu, kar zavohajo. Če diši po toplem kruhu, ne pomislimo, da je to umetna vonjava, ki jo kupujejo pekarne, ker so ugotovili, da dobro spodbuja prodajo kruha, tudi če je star že tri dni! Če nam plastične čevlje in torbice poškropijo z umetnim vonjem po usnju, smo zanje pripravljeni plačati več.

Vonji v naših možganih obujajo spomine in zbujajo emocije. Možgani ne znajo ločevati med umetnimi in naravnimi vonji. Umetna dišava, ki pričara božično pecivo, vas tako spomni na babico in v vas zbudi nostalgijo po starih časih. Svojo potrebo po toplem domačem vzdušju potem potolažite z nakupom okraskov, daril, svečk in drugih predmetov, ki s toplino in z bližino, po kateri vsi hrepenimo, nimajo ničesar skupnega. 
Vonjave lahko prelisičijo naš razum, zato sprožajo odločitve, ki so v veselje trgovcem.  Naše telo pa zna ločevati med pravimi in umetnimi dišavami in je zgroženo, ker ga silimo, da nafto vdihava in je z veliko žlico. A mi, na žalost, ne znamo več prisluhniti svojemu telesu.

Nočemo verjeti, da tudi dišave sestavljajo snovi, ki se kopičijo v naših organih. Nočemo verjeti, da lahko umetne vonjave sprožijo astmatične napade, obremenjujejo ledvice in jetra, poškodujejo živčevje…

V strahu pred škodo, ki nam jo lahko naredijo ponaredki, pa ne smemo pozabiti na čudežno blagodejnost naravnih vonjav.  Če znate poiskati prave in delati z njimi (obvladate t. i. aromakulturo), so vam odprta vrata v svet prekrasnih doživetij.

Naravne vonjave so lahko zdravilo
Dišave so močna spodbuda. V Franciji je aromaterapija del uradne medicine. Tudi v drugih državah je poznavanje aromatologije visoko spoštovano. Aromaterapija je komplementarna oblika zdravljenja, ki v kombinaciji z drugimi metodami dosega zelo dobre rezultate.

Aromaterapevti vedo, da eterična olja, npr. vrtnice, lahko zdravijo depresijo, spodbujajo ali umirjajo telo in duha. Poskusi, ki so jih opravljali v tovarnah, so pokazali, da se je storilnost delavcev povečala za 10 %, ko so v prezračevalni sistem dodali eterično olje limone.
Z eteričnimi olji si lahko pomagamo tudi proti mrčesu, jih  uporabljamo pri pripravi jedi in pijač ter v naravni kozmetiki.
 
Kako vonjave delujejo?
Vsaka vonjava ima svoje vibracije. Vonjave so kot glasba. Če si boste zavrteli nekaj sentimentalnega, vas bo to hitro spravilo v romantično razpoloženje. Poslušanje glasbe z veliko ritma vas bo premaknilo v gibanje. Z EEG testi so dokazali, da tudi vonjave delujejo na tak način. Olja melise in sivke ter meditativna olja upočasnijo delovanje možganskih valov, olja citrusov pa jih pospešujejo.

Zanimivo je, da vonjave sprožijo reakcijo hipofize (ki uravnava izločanje hormonov) in vegetativnega sistema (obtok, prebava, dihanje, uravnavanje temperature), še preden naši možgani dojamejo, kaj vohamo.
Ne le, da delujejo, še preden jih zaznamo, delujejo tudi potem, ko jih z vohom ne zaznavamo več, saj se ta po približno 15 minutah utrudi.
Pa smo tam. Tisto, kar dejansko deluje, je vibracija, notranji zapis eteričnega olja.

Vonj, ki ga zavohamo, in ime, ki ga temu vonju dodajo naši možgani, ni pogoj za reakcijo naše notranje kemije. Nos je le "recepcija" - vratar, ki odpira vrata. Telo reagira na dejanski zapis.

Sintetična olja pa so le kulisa naravnih olj. Res da v nas prebudijo spomin na prave dišave in okoliščine, v katerih smo jih prvič zavohali, vendar njihov zapis in vibracija nimata življenjske moči. Lahko le ugibamo, kaj se dejansko zgodi v telesu, ko možgani rečejo: "Mmm, vrtnica!", hipofiza in drugi deli telesa pa: "Fuj... spet nafta!".

Sintetično pridobljene vonjave dejansko kontaminirajo naše telo. So kot trojanski konj, ki s prevaro doseže, da jim odpremo vrata, kjer nato povzročajo škodo. Snovi umetnih olj, ki jih vdihavamo, se nalagajo v telesu, naravna olja pa se v celoti izločajo. Najhujše je seveda onesnaženje na subtilni ravni.
 
Kako najti naravne dišave
Razlika med dejanskimi  vonjavami in sintetičnimi ponaredki je kot razlika med  sprehodom po obali ali gledanjem razglednice z obale. Le dejansko doživetje je tisto, kar v nas pripelje do spremembe.
Notranji občutek, ki ga potrebujemo, lahko dobimo le od dišav, ki nosijo dejanski zapis rastlin, iz katerih prihajajo.
Poznavalci dejanskega notranjega zapisa rastlinske "esence" vedo, kako lahko eterična olja izkoristimo za vzpostavitev ravnotežja v organizmu.

Tako eterična olja razlikujejo po elementih, ki v njih prevladujejo, po ustreznosti za naše astrološko znamenje, po tem, na katero raven najbolj delujejo (telesna, duševna ali duhovna) in še bi lahko naštevali. Tudi doziranje je znanost zase. Večje koncentracije delujejo na fizično raven. Manjše pa delujejo na subtilne ravni.

Pravilno izvajanje aromaterapije zahteva poznavanje in uporabo čistih olj. V zadnjem času je opaziti več zanimanja za aromakulturo, ki ji sledi tudi vse več literature (tudi v slovenščini).

Pri ponudbi izdelkov pa morate biti ZELO ZELO pozorni. Pod nazivom eterična olja lahko najdemo vse mogoče. Stopnje goljufije se gibljejo od prodaje sintetičnih vonjav pod imenom naravna eterična olja, do napačnih oznak rastlin, redčenj, nedoločenih mešanic in podobno.

Od eteričnih vonjav lahko dobite veliko dobrega, vendar pazljivo izberite tiste, ki so vredne tega, da jim odprete vrata svojega telesa.
Naj vaš prostor resnično zadiši in naj se vas dotakne lepota, modrost in milina narave, ki potrpežljivo čaka, da sprejmemo njena neprecenljiva darila.

Kako prepoznati ponaredke?
Sintetične dišave:
prepoznali jih boste po ceni (praviloma so cenejše) in nepopolnih deklaracijah. Če govorijo o oljih zelenega jabolka, magnolije, lotosa, cvetov mandljev, breskve, vijolice ali šmarnice, ste lahko prepričani, da gre za sintetična olja, saj naravnih eteričnih olj iz omenjenih rastlin ni možno pridobiti.
Mešanice:
nekateri proizvajalci mešajo cenejša eterična olja s sintetičnimi in tako ustvarjajo razne fantazijske mešanice.
Lažna imena:
v tej skupini gre za sicer naravna olja, pridobljena iz cenejše različice rastline. Tako namesto drage atlaške cedre uporabljajo cenejšo ameriško in olje prodajajo pod nazivom "Libanonska ali atlaška cedra". Mešanico eteričnih olj palmaroze, citronele in pelargonije pogosto prodajajo kot eterično olje vrtnice. Pogosto se takšne zamenjave najdejo tudi pri oljih mete in melise.  
Zredčena olja:
nepreverjeni proizvajalci ali trgovci, ki kupujejo olja na veliko in jih sami pakirajo, se poslužujejo še enega trika - redčenja olj, ne da bi razredčitev deklarirali. Ne gre le za to, da so vas s tem ogoljufali in ste polovico stekleničke plačali kot celo, hujše je to, da imajo eterična olja v mešanicah slabo obstojnost in so že po nekaj mesecih brez življenjske moči.
Sumljiva pridelava:
olja so lahko 100% naravna in iz deklarirane rastline, vendar to še ne pomeni, da so tisto, kar naj bi bila. Če so rastline gojene kot monokulture, z uporabo kemičnih sredstev, se ostanki kemije nahajajo tudi v pridobljenih oljih. Posebno nevarna so olja citrusov, ki se pridobivajo iz lupin citrusov. Če gre za škropljene sadeže, je lahko koncentracija strupa, ki bo na koncu v oljih, nevarna za zdravje. Sumljiva predelava:
del težav z olji lahko prispevajo tudi sami predelovalci eteričnih olj. Če so pri pridobivanju uporabljali kemična topila (heksan, metilklorid, tetraklorogljik), da bi tako iz rastlin iztisnili čim več, potem boste, poleg eteričnega sporočila rastlin, vdihnili še veliko nevarne kemije.

---

Ključne besede:
dišave, parfum, umetne vonjave, aromaterapija

 

Sorodni članki:

• Težave s kožo so za dojenčka enako neprijetne kot lakota

0