Skupaj razkrivamo

15.3.2010

Koliko detergenta pojeste?
Tekst: Sanja Lončar in Sabina Topolovec

Radi pomivate posodo? Prav rada bi videla, koliko vas bo odgovorilo pritrdilno.

Verjetno se odnos do tega opravila pri večini giblje med "to prenašamo" in "tega ne maramo". Zato ni presenetljivo, da se je industrija že zdavnaj spravila na iskanje načinov, da se lahko temu opravilu izognemo.

Pred nekaj desetletji so nam na televizijskih zaslonih prikazovali zadovoljne in nasmejane moške, ki se lotevajo tega opravila zgolj zato, ker imamo tako krasen tekoči detergent. Se še spomnite reklame „Danes pere Čarli" in podobnih? Danes proizvajalci za pranje posode ne poskušajo več navdušiti moških. Vsem skupaj nam sporočajo, da: „Danes pere stroj!"

Pomivalni stroji so tako postali stalnica v večini slovenskih gospodinjstev. Ali lahko rečemo, da nam prihranijo čas in denar? To, na žalost, ne drži.

Ekonomičnost je pri pomivalnih strojih na drugem mestu. Če zares seštejete, koliko stanejo stroj, elektrika in čistila, bi hitro izračunali, kako zelo boste morali garati, da poplačate ta novo-ustvarjeni strošek.

Gospodinje pa je pri strojih vedno najbolj motila časovna bilanca. Če res moramo posodo očistiti in celo namakati, preden jo zložimo v stroj, nazadnje pa slabo oprano posodo ponovno oprati in odstraniti grde madeže na kozarcih, bi lahko posodo ročno oprale bistveno hitreje, kot bi to naredil stroj. Proizvajalci čistil in strojev so začutili, da nismo povsem zadovoljni z ustvarjenim prihrankom, zaradi česar so ustvarili nove generacije superčistil, ki lahko dobesedno razgradijo ostanke na vaših krožnikih ter odstranijo tudi trdovratno umazanijo. In da nam ni treba ugibati, koliko soli, koliko praška in koliko bleščila moramo uporabiti, so tudi to uredili z eno samo potezo – s super pralnimi tabletami.

Pa smo zdaj zadovoljni? Le če se ne vprašamo, kako ta čistila delujejo in koliko jih bomo nazadnje pojedli.

Ali ste se kdaj vprašali, kako močna morajo biti čistila za pomivalni stroj, če morajo le s curkom vode in kemijo (brez drgnjenja) odpraviti tudi takšno umazanijo, ki bi jo vi stežka odstranili z ostro krtačo ali spužvico? In če stroj vse obljube izpolni z le šestimi ali desetimi litri vode, ste se kdaj vprašali, kako čista je ta voda na koncu oziroma kako čista je posoda, ki jo boste vzeli iz stroja?

Sodobni praški so nastali po meri naše lenobe. Mi smo tisti, ki želimo v stroj dati tudi krožnike s tri dni zasušeno hrano in iz stroja vzeti popolnoma čiste in bleščeče kose. Mi smo tisti, ki smo pozabili vprašati, koliko tega super-čistilnega sredstva bo nazadnje ostalo na naših krožnikih in kozarcih. In mi smo tisti, ki se ne spomnimo prebrati sestave na izdelku pred nakupom.

Pa si oglejmo, kaj vsebujejo današnja super pomivalna sredstva.

Natančno sestavo si lahko preberete na strani zveze potrošnikov na http://www.zps.si/okolje/kemijska-varnost/cistila-za-strojno-pomivanje-posode-3.html?Itemid=435

Na večini čistil je deklarirano, da vsebujejo manj kot 5 % neionske površinsko aktivne snovi (to so tenzidi oziroma snovi, ki mehčajo vodo, njihovo delovanje pa se nadaljuje tudi v naravi). Druga problematična snov so fosfati. Proizvajalci praviloma napišejo, da jih je več kot 30 %, v praksi pa (kot je pokazal öko test) se te vrednosti gibljejo tudi nad 50 %. Snovi, ki jih sicer ni veliko, so pa lahko zelo problematične, so encimi (amilaze, proteaze). Encimi imajo v praških enako vlogo kot v naših prebavilih. To so tisti "delavci", ki morajo »pojesti« vse, kar ste pustili na krožniku. Ne povedo pa vam, da se v praških uporabljajo gensko spremenjeni encimi. Če se želite izogniti gensko spremenjeni hrani, je pomembno, da tudi vaše naslednje kosilo ne bo začinjeno z gensko spremenjenimi amilazami in proteazami, ki so ostale na slabo sprani posodi.

V praških se uporabljajo tudi konzervansi, kot sta metilizotiazolinon in metilkloroizotiazolinon, o katerih ne gre povedati nič lepega, ter pogosto alergene dišave, kot so limonen, citral.

Ne bomo vam pridigali, da pozabite na stroj in se vrnite k ročnemu pomivanju posode. Res je, da so proizvajalci naravnih čistil pripravili vrsto tekočih čistil za ročno pomivanje posode, ki res odlično operejo posodo, ne škodujejo naravi (celo koristijo vašemu vrtu), morebitni ostanki na posodi pa se že v nekaj urah razgradijo na popolnoma neškodljive sestavine. Zelo kakovostna in v celoti iz ekološke pridelave so tekoča čistila Sonet in Natural House. Z ekološkim certifikatom vendar ne v celoti iz ekoloških sestavin sta tudi Almacabio in Almawin. V naravne, sodeč po sestavi, lahko uvrstimo tudi Seventh Generation. Torej, res nam ni treba iskati kemije, ko gre za ročno pomivanje posode. Kako pa je z detergenti za strojno pomivanje posode?

Če ste zahteven kupec, ki želi čisto posodo, vendar brez ostankov kemije na krožniku, je naloga veliko težja kot pri ročnem pomivanju posode.

V iskanju naravnih sredstev za pranje v pomivalnem stroju smo preizkusili precej različnih naravnih sredstev in večina je bila popolno razočaranje. Morda so res neškodljivi, vendar pa je bila posoda precej slabo oprana, brisanje umazanih kozarcev in pribora pa nujno. Od izdelkov, ki jih imamo na razpolago v Sloveniji, vam lahko kot učinkovite in neškodljive priporočimo le tablete AlmaWin in Almacabio. Da ne boste mislili, da to pišemo zato, ker je zraven tudi oglas enega od teh izdelkov, vam lahko zaupamo, da smo jih vprašali, ali bi želeli oglaševati svoje izdelke v naši reviji, šele ko smo to besedilo že napisali in smo jim tudi ponudili, da ga v celoti kompenzirajo s svojimi izdelki. Torej bomo še dolgo prali z njihovimi tabletami.
__________________________________________________________________________
Nevarno pomivanje posode!

Že od leta 2000 si Ameriško medicinsko združenje (American Medical Association – AMA) prizadeva, da bi urad FDA začel opazovati in nadzorovati uporabo domačih čistilnih sredstev. Predvsem jih skrbijo sredstva, ki vsebujejo triklosan, ki v stiku s klorom iz vode ustvarja kloroform, ki je že uradno klasificiran kot potencialno rakotvoren za človeka.

Odvisno od količine prostega klora v vodi ustvarja triklosan 50 delcev na milijardo (ppb) kloroforma v vodi za pomivanje posode. Po mnenju raziskovalcev se lahko v vodi nahajajo tudi druge snovi iz skupine trihalometanov, kar skupno vsebnost vseh trihalometanov zlahka dvigne na 80 ppb, kar je uradno najvišja dovoljena meja. Če so v vodi prisotni tudi bromidi, se raven trihalometanov še bolj dvigne.

Triklosan najdemo tudi v zobnih kremah, sredstvih proti aknam, losjonih za problematično kožo in v nekaterih milih. Zato pazljivo preberite sestavine in se tej snovi izognite. Danes to ni tako težavno kot nekaj let nazaj. 

---

Ključne besede:
detergenti, pomivalni stroj, superčistila, tenzidi, fosfati, pranje posode

 

Sorodni članki:

• Hišna tehnika v ekoloških hišah
• Bilanca individualizma

0,015625