Skupaj razkrivamo

20.4.2010

VERBALNI DELIKT NA EU NAČIN ?

V sosednji Avstriji se dogajajo čudne moreče stvari. Grozljivka, ki nas katapultira v pozna trideseta leta prejšnjega stoletja, ko sta po Evropi družno korakala nacizem in stalinizem.

Pred sodiščem na Dunaju se je znašlo trinajst obtoženih aktivistov za pravice živali. Tožilec, ki spominja na zloglasnega Lavrentija Berijo v najboljših letih, je v prvem dnevu sojenja (02.03.2010) poskušal storiti vse, da bi obtožence prikazal kot zločince. Njegov govor, ki je trajal celih 90 minut, so prekinjali vzkliki ljudi: »Lažnivec! Lažnivec!«, vmes pa so odmevale salve smeha. Proces naj bi po predvidevanjih trajal 6 mesecev. Vsakemu od aktivistov grozi do 5 let zapora in plačilo preko 35.000 € sodnih stroškov, ki jim ne bodo povrnjeni, tudi če se proces zaključi z oprostitvijo. Vseh pet odvetnikov aktivistov je enotnega mnenja, ki ga izražajo v enem samem stavku: »Neverjetno, da se cela stvar sploh dogaja!«

Toda tožilstvo je drugačnega mnenja. Proti obtožencem so uporabili, sedaj že zloglasni »proti mafijski« člen 278a avstrijskega kazenskega zakonika. Obtoženi so, da so njihove skupine »militantno in hierarhično« organizirane, kar je značilnost mafijskih združb, ki hočejo podjetja in tudi posameznike prisiliti k uresničevanju svojih ciljev. V obtožnici piše, da so grozili z anonimnimi prijavami bomb v tovarnah krznenih plaščev, da so s kislino napadali trgovine s krznom, povzročali škode lovskim društvom, uničili farmo morskih prašičkov (poskusnih živali) in izpustili fazane iz umetne vzreje za potrebe lovcev.

Odvetniki obsojenih izjavljajo, da za obtožbe ne obstoje nikakršni dokazi. Novinarji in javnost so na strani aktivistov. Vrste se izjave kot: »Sramota! Porabili so 5 milijonov € in napolnili 200.000 strani dosjejev, za preganjanje gospodarskega kriminala, pa pravijo, da ni dovolj osebja in denarja!« Mediji so zavzeli sodno dvorano in okolico sodišča. Protesti so se izpred sodišča hitro razširili po Evropi, v London, Helsinke, Berlin, Muenchen, Magdeburg, Hamburg, na Švedsko in Nizozemsko, pa tudi v Izrael in Indijo. Pri nas mediji o dogodku niso poročali niti z besedico. Pri nas je zloraba živali v najboljšem primeru zgolj povod za medsebojno obračunavanje samozadostne politične elite, ki izgubo državotvornosti nadomešča z izgubo časa.

Kako se je vse skupaj začelo? Avstrijsko gibanje za zaščito živali že dolgo velja za eno izmed najbolj prodornih, kar se tiče uspehov na zakonodajnem področju. Med leti 1998 in 2008 je aktivistom uspelo močno reformirati zakonodajo za zaščito živali. Dosegli so: prepoved vzreje živali za krzno, prepoved cirkusov, ki vključujejo prostoživeče živali, prepoved poskusov na človeku podobnih opicah, prepoved baterijske vzreje kokoši in kuncev ter uvedbo instituta zagovornikov živali. Vse parlamentarne stranke so se celo zavzele za implementacijo zaščite živali v ustavo. Ti uspehi so bili doseženi s skrbno načrtovanimi kampanjami, stalnimi demonstracijami, medijsko pokritostjo, lobiranjem in dejanji civilne nepokorščine. Toda v ozadju se je zbrala maščevalna druščina, ki je načrtovala umazan proti udar, ki je v svojem bistvu uperjen proti parlamentarni demokraciji. Zadaj je bila seveda mogočna živinorejska industrija, ki je vpregla vsa sredstva in zveze.

Vladni organi so podlegli lobijem in ustanovljena je bila tajna preiskovalna skupina SOKO sestavljena iz 33 agentov. SOKO se je usmeril na vse znane aktiviste in organizacije za zaščito živali v Avstriji. Policija je brez zadržkov za tajno preiskavo potrošila nekaj milijonov evrov. V tajnem intervjuju za avstrijski dnevnik Osterreich je policist zvezne kriminalne agencije povedal: »Ko opravljamo preiskave proti prekupčevalcem mamil, trgovcem z otroško pornografijo ali ruski mafiji, je prekoračitev proračuna vedno problem. V tem primeru denar ni bil vprašanje…« Zato so agentje uporabili vsa razpoložljiva tehnična sredstva: ne samo celovit audio in video nadzor aktivistov s skritimi kamerami in mikrofoni, zagotovili so si odprte linije do vseh njihovih mobilnikov, spremljali so njihovo gibanje preko GSMjev z uporabo UDN (Unique Device Number), ki deluje, mimogrede bralcem v vednost, tudi pri »anonimnih« GSMjih na kartice, vgradili so sledilnike v njihova vozila, s Trojanci ScreenShot in Keylogge vdrli v njihove PCje, za lingvistične analize najeli celo strokovnjake Univerze v Linzu, opravili glasovne analize aktivistov in metode DNK analize, uporabili med aktiviste vrinjene agente in v nori zagnanosti celo brskali po vseh njihovih smeteh.

Povod za to nezaslišano »protiteroristično«  sledilno akcijo pa je bil popolnoma banalen. V aprilu 2007 naj bi aktivisti pred trgovino s krznom Kleider Bauer poškodovali vozili dveh uslužbencev uprave firme. Zapisal sem »naj bi«, kajti obstoji utemeljen sum, da so to dejanje postorili udeleženci pohoda neonacistov, ki so v istem času paradirali v mimohodu. Kakorkoli že, letno se v Avstriji zgodi okrog 4.500 prijavljenih primerov poškodovanih vozil. Očitno je lastnikom veletrgovine s krznom Kleider Bauer prekipelo, kajti aktivisti so z nenehnimi mirnimi demonstracijami pred vhodi trgovin Kleider Bauer očitno krepko načeli živce vodilnim. Sledila je prijava na policijo z obtožbo »organiziranega kriminala proti oblačilni industriji«. Tako se je začelo, sledil je veliki finale. Dne 21. maja 2008, ob 6. uri zjutraj, so posebne enote avstrijske policije WEGA vdrle v prostore avstrijskih organizacij za pravice živali in v 23 stanovanj aktivistov. Prebudili so jih z orožjem uperjenim v njihove glave. Tako, kot se pač to dela s »ta pravimi« teroristi. Pri tej bliskoviti akciji specialcev pa so ti pozabili na osnovna pravila, ki urejajo take reči, saj stanovalcem niso predložili niti sodnega naloga za preiskavo. Večina ni imela možnosti poklicati odvetnika. Rezultat akcije: 10 aktivistov so za dobre tri mesece vrgli v pripor zaradi »nevarnosti uničenja dokazov« in »nevarnosti zagrešitve kaznivih dejanj«. Priprti aktivisti so bili razseljeni po zaporih, ker je policija pričakovala organizirane demonstracije ljudi pred zapori. V priporu je vodja gibanja Martin Balluch pričel gladovno stavko. Martin Balluch je dvojni doktor znanosti, saj ima doktorat iz matematične fizike in filozofije. Več let je bil asistent za matematično fiziko prestižnih univerz v Heidelbergu in nato še v Cambridgeu. Potem je opustil akademsko kariero, leta 2005 doktoriral še iz filozofije in končal med aktivisti za pravice živali. Po 105 dneh pripora so bili aktivisti 02.09 2009 izpuščeni na prostost pod ugotovitvijo, da »ne obstoji več nevarnost kriminalnih dejanj«.
Kakšnih neki?

Vsi priprti so vztrajali, da obtožnice, ki so jim bile vročene, niso vsebovale nikakršnega dokaza za kriminalna dejanja, pač pa zgolj opis njihovega aktivističnega delovanja za spremembo zakonodaje in poslovne politike podjetij v odnosu do živali. Po več kot treh mesecih je državni tožilec ukazal izpustitev aktivistov in ob tem izjavil, da mora biti čas pripora v sorazmerju s pričakovano kaznijo?!?To je zmanjšalo pozornost javnosti, vendar se postopek s tem še zdavnaj ni zaključil. Februarja 2010 je državno tožilstvo nepričakovano razglasilo, da je zbralo dovolj dokazov za obtožbo in proces, ki se je pričel 02.03.2010.

Peterica obtožencev je svoje obtožnice objavilo na spletu. Uresničili so se najhujši strahovi javnosti. V obtožnicah ni ničesar, kar bi lahko imeli za dokaz kriminalnega delovanja. Kljub high tech nadzoru, avstrijska policija ni zmogla najti niti enega samega prestopka obtoženih, razen mnenja aktivistov »da bi bilo najbolje uničiti lastnino podjetij, ki imajo neetičen odnos do živali«. Toda avstrijski organi pregona so dobro »motivirani«. Da bi obšlo popolno pomanjkanje dokazov, je tožilstvo izkoristilo nejasno in ohlapno formulacijo člena 278a avstrijskega kazenskega zakonika, ki se uporablja za pregon organiziranega kriminala in s tem de facto in de iure sprejelo Orwellov koncept »miselnega kriminala« (thought crime). »Kriminalno razmišljanje« aktivistov je uporabljeno kot dokaz njihove domnevne pripadnosti kriminalni organizaciji in ta domnevna pripadnost naj bi bila dokaz, da so njihove legalne dejavnosti za zaščito živali dejansko kriminalne. V posmeh ustavi je celo organiziranje demonstracij predstavljeno kot eno izmed takšnih kriminalnih dejanj. Tudi, če bi bil zaradi svojih mnenj obtožen le eden, bi bilo to dovolj za škandal na področju človekovih pravic. Toda glede na trenutni položaj, da so vsi obtoženi na osnovi istega člena 278a, lahko upravičeno domnevamo, da že z grožnjo finančnega bankrota obtoženih zaradi sodnih stroškov in grožnje 5 letnega zapora, ki jim visi nad glavo, cilj dosežen. Cilj je ustrahovanje in utišanje vseh družbenih gibanj, ki bi postala nekaterim moteča ali celo neprijetna.

Ali sicer maloštevilno, vendar sila glasno, gibanje za osvoboditev živali danes predstavlja resno grožnjo evropski varnosti. Zakaj neki? Zakaj so ravno ta čas politični aktivisti prvič obtoženi »organiziranega kriminala«. Čudno! Ali se na marginalni družbeni populaciji trenira in demonstrira politika trde roke in državnega terorja, torej totalitarizma? Verjetno in zaskrbljujoče! Kdo je naslednji na vrsti? Očitno je v igri načrtno uničenje vsakršnega aktivizma. Torej je na poti kriminalizacija politično aktivnih državljanov, po kateri bo vsako politično in javno delovanje, ki nista posebej odobrena od birokracije, preganjana kot kriminal. Kam plove Evropa?

Dne 01.02. so se deseterici pridružili še trije dodatno obtoženi. In tako se je proces lahko pričel. Ampak proces v Avstriji ni edini primer take vrste v svetu. Že leta 2004 so v ZDA aretirali več aktivistov, ki so delovali proti mučenju živali, konkretno proti vivisekciji živali za potrebe farmacevtske industrije. Njihova dejavnost je bila uperjena proti laboratorijem Huntington Life Sciences (HLS), v katerih na grozljive načine vsako leto pomore 70.000 živali. Šesterica aktivistov je bila obsojenih na večletno zaporno kazen, eden celo za dobo šestih let. In kaj so storili hudega? Nič posebnega, bi rekli, imeli so spletne strani, organizirali proteste in stojnice, včasih vpadli v ciljne trgovine s transparenti ali se priklenili na tovornjake, da s tem prikličejo na plan inšpektorje, ki so odgovorni za humane transporte živali. Toda v obtožnici je pisalo, da so objavljali »možne tarče protestov« in »govorili o »ilegalnih akcijah proti HLS«. V zapor so morali zaradi pisanja in govorjenja!

Še slabše so jo odnesli aktivisti proti vivisekciji živali v Angliji. Maja 2007 je bilo mobiliziranih kar 700 policistov, ki so v pompozni akciji aretirali 30 zagovornikov pravic živali. Tudi tu je sodišče zlorabilo zakonodajo proti organiziranem kriminalu in jih obtožilo »izsiljevanja«. Obsojenih je bilo sedem aktivistov, najdaljša izrečena zaporna kazen je bila kar 11 let! Večini obsojenih je bila izrečena tudi ASBOc (Anti Social Behaviour Order), kar pomeni, da jim je dosmrtno prepovedana vsakršna aktivistična dejavnost. Po domače povedano, le piskni pa boš spet sedel!

Predsednik avstrijskega Ustavnega sodišča Karl Korinek je že septembra 2007 resno posvaril javnost pred nevarnostjo »da se bodo v EU izničile osnovne demokratične pravice in da bo prekoračena meja, ki ločuje demokratično državo od države nadzora.« Nastajajočo prakso je celo primerjal z metodami zloglasne vzhodnonemške varnostne službe Stasi. Oho, torej  »kocka je padla«, Rubikon je že prekoračen! Po Evropi strašijo reinkarnacije J.V.Stalina!

Ko so za komentar povprašali dr. Karla Albrechta Schachtschneiderja, profesorja za javno pravo z Univerze v Nurnbergu, je ta povedal: »Kolegu Korineku, ki je v svetu prava zelo znana osebnost, moram pritrditi. Brez demokracije (ali če se politične razmere le imenujejo demokratične, a to v resnici niso – takšno je bilo tudi stanje v NDR) se bo ves razvoj »evropske« Evrope, zahvaljujoč zamislim razsvetljenstva, izgubil. Brez demokratičnih struktur se je razvijal in se razvija birokratski centralizem, ki nenazadnje že kaže diktatorske poteze. Ljudi se degradira v delojemalce in potrošnike, brez lastne politične osebnosti. O vsem odloča bruseljska birokracija z zelo omejenim soglasjem nacionalnih birokracij. Če se odpovemo demokraciji, bodo posledice nepredvidljive, saj politični razvoj lahko zavzame različne oblike…«

Torej lov na ekoteroriste je odprt! Zombiji verbalnega delikta že križarijo po Evropi in grozijo z novodobnimi grmadami in temnicami. Za lov na čarovnice, heretike, kontrarevolucionarje, oporečnike in vso drugo še živečo svojevoljno svojat ni potrebna posebna dovolilnica.

Za ljudi, ki mislijo s svojo glavo ni lovopusta. Toda ne pozabimo, oblast, ki zatira drugače misleče morda pridobi nekaj navideznega miru, ki izvira iz strahu, vendar s tem država izgubi vso perspektivo in prihodnost. 

---

Ključne besede:
aktivisti, pravice živali, protesti, zloraba, živinorejska industrija, SOKO, živali

 

Sorodni članki:

• Dr. Lidija Gajski: Farmacevtska industrija vara bolne in zdrave
• Ekotriki in prevare integrirane pridelave
• Kje je črta?

0,21875