|
Skupaj razkrivamo 6.7.2010
Besedilo: Katja Podergajs Kaj je lepšega kot čofotati v prijetno topli vodi in biti hkrati za to nagrajen z boljšim zdravjem? Slovenci imamo to srečo, da je naša mala državica bogata z zdravilnimi vodami, od termalnih in mineralnih do morske. Zdravijo ali lajšajo mnoge težave, delujejo pa tudi kot preventiva, da do težav sploh ne pride. Vendar ne vse enako! Po različnih termah so vode zelo različne, hkrati pa je tudi znotraj enega termalnega kompleksa ponavadi več bazenov, ki ne vsebujejo vsi enake termalne vode. Poleg tega se pojavlja vse več kopališč, ki niso terme in uporabljajo navadno vodovodno vodo, zato bodite pri izbiri pozorni, če želite, da bo kopanje res blagodejno. Prav zaradi različnosti voda v slovenskih termah smo se tokrat odločili, da jih zaprosimo za podatke o njihovi vodi, saj se marsikateri kopalec sploh ne zaveda, kaj vse mu nudi voda, v kateri se namaka. Še manj je zavedanja o tem, kako dolgo smo lahko v kateri od zdravilnih voda. Kakšna je kakovost čiščenja vode in kaj se zgodi z njo po uporabi, pa skoraj nikogar več ne zanima, čeprav je to zelo velikega pomena tako za naše zdravje kot za zdravje okolja. Zakaj termalna voda? Verjetno ste že opazili da ste po obisku term »mehki, gladki in sproščeni«. Termalne vode imajo svoje posebnosti, ki jih je dobro poznati. Na naše telo delujejo termično (s toploto, ki se od term do term razlikuje) ter mehansko in kemično (vode, ki imajo višji pH hitreje vlečejo kisle presnovke iz telesa in nas tako razstrupljajo). Kopanje v termalnih vodah izboljšuje delovanje naših prebavil, drenira periferne vene in limfne vode, plavanje in gibanje v vodi pa predstavlja učinkovito mišično vadbo in masažo. Topla voda zvišuje temperaturo v posameznih tkivih, širi žile in izboljšuje krvni obtok, deluje protibolečinsko, pomirja in zmanjšuje mišične napetosti, pospešuje metabolizem in stimulira imunski sistem. Prav zaradi naštetih učinkov, ki so v večini primerov zelo koristni, pa se kopanje v termalni vodi odsvetuje ljudem s povišanim krvnim pritiskom, s srčno-žilnimi težavami, z aterosklerozo in epilepsijo, seveda pa se kopanju v skupnih bazenih odpovemo tudi, ko imamo kakšne odprte rane ali akutno infekcijsko bolezen. Če želimo doseči opazne učinke, se uživanju v termalni vodi prepustimo kar nekaj dni zapored, in sicer večkrat na dan po približno 20 minut (pri osebju se pozanimajte o priporočenem času, saj so tudi znotraj enega zdravilišča lahko bazeni z različnimi vodami). Razstrupljanje s soljo Tudi morska voda lahko s svojo toploto učinkuje podobno kot termalna (izboljša krvni obtok, sprosti mišično napetost, blaži občutek bolečine), medtem ko njena gostota ustvarja še večji upor in s tem omogoča boljšo vadbo. Na drugi strani pa prav večja gostota hkrati omogoča tudi manj napora, da se obdržimo na površju, zato je morska voda odlična rešitev pri mišični oslabelosti. Kopanje v morski (oziroma slani) vodi ima še dodaten čistilni učinek, saj sol pospešeno vleče naše strupe iz telesa. Ker pa nas slana voda dehidrira še močneje kot termalna, moramo pri kopanju v njej toliko bolj paziti, da zraven spijemo dovolj navadne čiste vode. V nekaterih termah, ki imajo pokrite bazene z morsko vodo, je slednja del t. i. talasoterapije (gr. talaso = val). Tovrstna terapija kombinira zdravilne učinke morske vode z zdravilnim morskim blatom (fango), morsko soljo in mediteransko klimo, uvedli pa so jo npr. v prenovljenem kompleksu Talaso Strunjan. Bazenska higiena Pravilnik o minimalnih higienskih in drugih zahtevah za kopalne vode (Uradni list RS, 73/2003) določa zahteve, ki jih morajo izpolnjevati kopalne vode, način njihovega ugotavljanja in spremljanja ter pogoje za zagotavljanje higienskih zahtev za kopalne vode. Med drugim (povzeto iz UL): Pri bazenih, ki obratujejo celo leto, je treba po pravilniku najmanj vsakih 6 mesecev celotni obtočni sistem, vključno z bazeni, popolnoma izprazniti, izprati, napolniti in hiperklorirati za 2 uri. Enak postopek je treba izvesti pri bazenih, ki obratujejo sezonsko, pred začetkom obratovanja. Dnevno je treba nadomestiti, računano na uporabnika, najmanj 30 litrov kopalne vode s polnilno vodo, kar se preverja z merilcem količine dodane vode. Za nadzor kakovosti vode mora biti vsak bazen opremljen z napravami za kontinuirano merjenje temperature, prostega klora, redoks potenciala in pH vrednosti kopalne vode ter z avtomatskimi dozirnimi napravami za korekcijo vrednosti parametrov. V kopališčih, ki obratujejo celoletno, mora biti zagotovljen odvzem vzorca kopalne in čiste vode enkrat mesečno ter polnilne vode enkrat letno, rezultati pa morajo biti objavljeni na informacijskem mestu. Tabela vrst vode in indikacij za posamezne terme
Tabela čiščenja, menjavanja in analiz vode
Tabela ravnanja z odpadno vodo
Vse terme, katerih podatke objavljamo, izpolnjujejo te zahteve, večina pa jih tudi presega. V Termah Olimia npr. dnevno dodajajo 2x več sveže polnilne termalne vode (iz vrtine) kot je zakonsko določeno, saj temperaturo bazenske vode ohranjajo ravno z dodajanjem sveže vode in ne z ogrevanjem. V Thermani Laško pa so se odločili še za posebne analize vode, ki ugotavljajo biopolje in pravilnost kristalizacije vode, s čimer so ugotovili zelo pozitivno energijsko delovanje vode na kopalce. Iz narave nazaj v naravo? Ko slonite ob robu bazena, lahko opazujete, kako se voda, ki pljuska čez rob, steka v odtočne reže. Pa se kdaj vprašate, kam potem odpotuje? Če bi jo enake temperature, kot je v bazenu, in z vsemi primesmi v njej spustili v bližnji potok, bi lahko imelo to uničujoč vpliv na živali in rastline v potoku in okoli njega. Povečana temperatura vode v potoku lahko onemogoči razmnoževanje rib in drugih potočnih živali, da ne govorimo o kloru, ki ga ne moremo ravno šteti med neškodljiva rastlinska gnojila. Če o tem še niste razmišljali, je morda čas, da začnete, saj s kopanjem v bazenih, ki nimajo kakovostno urejenega ravnanja z uporabljeno vodo, prispevate svoj delež k obremenjevanju okolja. Kakšna voda lahko zapusti bazenski kompleks, je zakonsko določeno s pravilniki. Terme, ki imajo najbolj ekološko urejen sistem čiščenja odpadnih voda in tudi sicer delujejo v skladu z ekološkimi standardi, so nagrajene z znakom EKO Marjetica. Zaenkrat so takšne le Terme Snovik v Tuhinjski dolini. Korak proti bolj ekološkemu delovanju pa so naredili tudi v Termah Olimia, ki so v postopku pridobivanja okoljskega standarda ISO 140001, v centru Talaso Strunjan uporabljajo sončne kolektorje za dogrevanje bazenske in sanitarne vode ter elektrolizni postopek pridobivanja klora za dezinfekcijo bazenske vode neposredno iz morske vode, v vseh toplicah Term Krka pa uporabljajo ekološki sistem ogrevanja s toplotnimi črpalkami. Kjerkoli v Sloveniji ste doma, do nobenih toplic nimate več kot uro vožnje. In ne le to, na voljo so vam različne vode (termalna, morska, mineralna), v različnih mikroklimah (panonska, morska, predalpska), večinoma v neokrnjeni naravi, vendar z različno ekološko ozaveščenostjo. Kam se boste odpravili na preventivno uživanje, pa izberite sami. Ključne besede: Sorodni članki:
3,515625E-02 |
Iskanje
S ključnimi besedami lahko hitro in enostavno pridete do željenih informacij.
Želite brati naše novice tudi v prihodnje?
Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.
1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.
2. Tako, da namenite del vaše dohodnine:
- preko portala e-Davki: Elektronska oddaja.
- ali po pošti pošljete izpolnjen obrazec: Obrazec.
Brez pisnega dovoljenja uredništva je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, v okviru določil Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah.