Avstrijec, Christian Felber s kolegi iz organizacije Attac in zastopniki civilne družbe ustanavljajo »pošteno banko«.

»Ta banka bo popolnoma drugačna od tistih, ki jih ljudje poznajo zdaj,« pravi Felber. To naj bi bila 'dobra banka'. »Ustanova, ki bo izpolnjevala temeljno poslanstvo banke, a ne bo špekulirala, trgovala z vrednostnimi papirji in ne upravljala nobenih skladov.« Tako zasnovana banka naj ne bi delovala poslovno predvsem zaradi dobička, temveč v dobro svojih strank, tako da bi dobiček pokrival le temeljno delovanje banke. To pomeni nizke obresti - za kreditojemalce in tudi varčevalce.

Verjetno je idejni vodja takšne banke črpal navdih od bangladeške banke Grameen Bank, ki že več kot trideset let z minimalno obrestno mero posoja denar revnim v tej državi, in to celo brez garancij. Direktor banke in leta 2006 Nobelov nagrajenec za mir, Muhammad Yunus, v svoji knjigi Novemu kapitalizmu naproti pojasnjuje: »Danes naša banka daje posojila več kot 71 milijonom revnih v 80 tisoč vaseh Bangladeša. Od svojega odprtja je banka dodelila posojila v skupnem znesku 6 milijard dolarjev. Trenutno je stopnja povračila 98,6-odstotna. Banka je poslovala z dobičkom odkar obstaja, razen v letih 1983, 1991 in 1992. Vendar je najpomembnejše to, da je po izsledkih interne ankete 64 odstotkov tistih, ki so pri nas najemali posojila najmanj pet let, preseglo prag revščine. Stopnja revščine v naši državi je s 74 odstotkov v letih 1973-1974 padla na 40 odstotkov v letu 2005. 

Avtor opisuje tudi razloge za ustanovitev socialne banke: »V preteklosti so se finančne institucije spraševale, ali so revni plačilno sposobni, in so na to vedno odgovorile z nikalnico. Posledično so bili revni preprosto prezrti in izločeni iz finančnega sistema, kot da ne bi obstajali. Vprašanje sem obrnil in se vprašal, ali so bančniki vredni spoštovanja. Ko sem odkril, da ni tako, sem spoznal, da je pravi čas za ustanovitev nove vrste banke. Nihče od nas ne mara zamisli o apartheidu. A vendarle je našim finančnim institucijam uspelo ustvariti sistem apartheida, ne da bi se nad tem kdor koli zgrozil. Če ne morete dati garancije, ne morete dobiti posojila. V očeh bank ne pripadate našemu svetu. Grameen Bank je ta finančni apartheid zavrnila. 

Drznili smo si dajati bančne kredite najrevnejšim med revnimi. Naredili smo prostor za revne, ki niso nikoli v življenju imeli denarja. Uprli smo se pravilom.« Yunus revnim ljudem neverjetno zaupa: »Vsak človek ima sposobnost ne le poskrbeti zase, temveč tudi pripomore k izboljšanju blaginje skupnosti. Da bi se revni izkopali iz revščine, je treba ustvariti ugodno okolje. Ko bodo revni lahko sprostili svojo energijo in ustvarjalnost, bo revščina zelo hitro izginila. Revščina je nastala, ker smo svoj teoretični okvir zasnovali na domnevah, ki podcenujejo človeške zmožnosti. Trdno verjamem, da lahko ustvarimo svet brez revščine, če v to verjamemo kolektivno. Če verjamem, da lahko ustvarimo svet brez revščine, je to zato, ker revščine ne ustvarjajo revni. Ustvarjajo in ohranjajo jo ekonomski in socialni sistemi, ki smo jih oblikovali, institucije in pojmi, ki te sisteme sestavljajo, politike, ki jih uresničujemo.«