Če vas branje člankov o temnih straneh današnje tehnologije že spravlja v obup, je čas, da vam povemo tudi dobre novice. 

Kot že ves čas pišemo in trdimo: nič ni slabega v razvoju in v novih rešitvah. Razlika med dobro in slabo tehnologijo je predvsem v tem, čemu je namenjena. Če jo uporabijo, da bi nam prodali še slabši izdelek za več denarja, potem je to tehnologija v službi goljufije. Če pa jo uporabijo, da bi ohranila življenje in učinkovine v izdelkih, potem smo lahko za takšne tehnologije nadvse hvaležni. 

Veliko je dobrih patentov in tehničnih rešitev, za katere smo lahko hvaležni, da obstajajo. Skozi leta raziskovanja v tem projektu smo jih srečali veliko in je prav, da o njih napišemo nekaj več. 

Ohranjanje vitaminov in encimov je ena najtežjih nalog, ko govorimo o trajnih živilih in prehranskih dopolnilih, ni pa nemogoča. Najbolj sodobne tehnologije hitre pasterizacije, v kombinaciji z dobrimi materiali (temne steklenice) in zelo kakovostno vhodno surovino, lahko ohranijo veliko dragocenih vitaminov, antioksidantov in v nekaterih primerih tudi encime.

Dobri primeri za to so matični sokovi Eden, v katerih je ohranjenih več hranil, kot bi jih lahko ohranili s shranjevanjem na kateri koli drugi način. V resnici je vse sila preprosto. Zrele sadeže stisnejo neposredno v steklenico in izvedejo hitro pasterizacijo. Ničesar ne dodajajo, ničesar ne redčijo, ničesar ne zgoščujejo, ne pretakajo še enkrat iz velikih sodov v steklenice itd. 

Na podoben način uporabljajo hitro pasterizacijo tudi kot način ohranjanja zdravilnih učinkov aloe vere v Pharmos Natur. Z raziskavami so ugotovili, da zdravilne učinkovine in dragocena hranila v aloe veri prenašajo precejšnjo vročino, saj rastejo v ekstremnih temperaturnih pogojih. Zato hitra pasterizacija omogoča varnost in obenem ohranjanje dragocenega soka brez kakršni koli dodatkov, ki so nujni pri hladnih postopkih. 

Počasi, vendar vse bolj, dobiva na veljavi tudi tehnologija hladne pasterizacije (ne mislimo na radioaktivno obsevanje, ki ga nekateri ljubkovalno imenujejo hladna pasterizacija). Gre za posebno plazmo, ki nase potegne morebitne mikroorganizme, vse koristne sestavine pa pusti nedotaknjene. Na takšen način pri dr. Martensu stabilizirajo kokosovo vodo, ki pri vsaki drugi obliki obdelave takoj izgubi svoje lastnosti. V zadnjem času to tehnologijo zasledimo tudi pri nekaterih drugih ponudnikih. 

Veliko pišemo o pomenu maščob in škodljivosti različnih tehnologij za njihovo predelavo. Vendar tudi na tem področju ni vse tako črno. Že dr. Budwigova je ugotovila, da lahko nestabilne maščobe, kot je laneno olje, stabiliziramo tako, da jih obvijemo v nasičene. Sama je delala margarino iz kokosove maščobe in lanenega olja, ali pa je laneno seme dajala v med, ki ga je obvaroval pred oksidacijo tudi v obdobju nekaj mesecev (v medu se odlično ohranijo tudi druge snovi občutljive na oksidacijo, kot je matični mleček (npr. Apikompleks), občutljiva jedrca ali druga občutljiva olja). Torej se da vse, tudi brez kemije. Kakovostne margarine danes delajo prav na teh principih. Nerafinirane naravne maščobe kombinirajo z visokim deležem nenasičenih maščob, s stabilnimi in z zdravimi rastlinskimi nasičenimi maščobami, ki jih ni treba umetno strjevati. 

Zahvaljujoč novim tehnologijam stiskanja so danes tudi marsikatera zelo občutljiva olja lahko dostopna v visoki kakovosti. Tako ima, denimo, Naturata razdelane postopke stiskanja, prilagojene zahtevam vsakega posameznega olja. Olja, ki so najbolj občutljiva na oksidacijo, pa se stiskajo brez prisotnosti zraka, kar v preteklosti ni bilo možno. 

Prijazno stabiliziranje maščob je pomembno tudi pri prehranskih dopolnilih, ki vsebujejo dragocene maščobe. Danes je s takšnimi metodami možno narediti omega-3 pripravke ali pripravke z vitaminom D, ki jim »niso ubili duše«. Skrivnost je v načinih mehanske zaščite v obliki ovojnic ali kapsul, ki niso občutljive na oksidacijo. 

Podobno je pri kolostrumu, kjer je velik del dragocenih snovi skrit prav v maščobah. Tisti, ki te maščobe ne znajo ohraniti in obenem zavarovati pred oksidacijo, morajo dejansko izdelek očistiti maščob, vendar s tem izgubijo tudi precejšnji delež dragocenih snovi. Ker so maščobe, kar smo se verjetno vsi naučili iz dioksinske afere, tudi glavno odlagališče strupov, ki jih je žival zaužila, je pomembno, da smo pri izbiri pozorni tudi na to, od kakšnih krav prihaja kolostrum. 

Tudi o tem smo veliko pisali. Narava življenja je, da hoče vse, kar živi, jesti in se deliti. To pa se ne ujema z željami globalizacije, da vse lepo miruje na policah mesece in leta. Tudi na tem področju sta življenje in trgovina našli rešitev v liofilizaciji (posebnem postopku hladnega sušenja), ki ohranja kemijsko in biološko stabilnost izdelka. Farmacevtska industrija ima že veliko izkušenj s tem postopkom, ki se uporablja za mnoge preparate, ki so nestabilni v obliki raztopine. Zato jo uporabljajo, da ohranijo delovanje antibiotikov, probiotikov, vitaminov, hormonov, encimov, različnih izvlečkov, matičnega mlečka in celo beljakovinskih preparatov. Postopek je sicer počasen, energijsko potraten in zato tudi drag, vendar predstavlja trenutno najbolj zanesljivo metodo, da dragocene snovi stabiliziramo in jih pri tem ne ubijemo. Če se te dni odločate za nakup probiotikov, potem je najbolje posegati po koristnih bakterijah, ki so v liofilizirani obliki in kot princeske čakajo na dotik z vlažnim medijem, v katerem se bodo zbudile. Takšni izdelki so danes na voljo v kapsulah, vrečkah ali stekleničkah, kjer je liofilizirana probiotična mešanica varno spravljena v pokrovčku, v steklenički pa jo čaka »prvi obrok« in nekaj popotnice za boljše delovanje. Toliko oglaševani jogurti v večini primerov ponujajo že zdavnaj opešane probiotične bakterije, ki so v dolgi dobi čakanja na vaš obisk trgovine že »pregorele«. 

Veliko dobrih rešitev je postalo možnih šele z uporabo sodobnih embalažnih materialov. Niso vsi namenjeni le zavajanju in »ličenju« izdelkov. Mnogi omogočajo dragoceno zaščito snovi, ki bi sicer terjale konzervanse. 

Pokrovčke, ki nazorno pokažejo, ali stekleni kozarec dobro tesni, imamo že za samoumevne. 

Tudi vakuum je izum stoletja, ki je podaljšal uporabo marsikaterega izdelka in ob tem ohranil veliko snovi, na katere bi zrak slabo vplival. Brez dobrih folij bi kave še vedno mleli v trgovini ali kupovali razdišani rjavi prah. Enako velja za čaje. Eko kava Simon Levelt, ki jo lahko dobite v Tuševih hipermarketih na bio policah, ima celo posebno membrano, da lahko s pritiskom nanjo povonjate aromo, vendar s tem ne razdišite kave. Podobne neprepustne embalaže se uporabljajo tudi pri zaščiti žit, suhega sadja in začimb. 

Mnogi potrošniki so vse bolj občutljivi na plastiko. Drugi zatrjujejo, da brez plastike ne bi bilo možno tako učinkovito zaščititi živila pred vlago in zunanjimi vplivi. Če se hoče, pa je tudi to možno. Tako bodo v začetku poletja zahvaljujoč navdušenju slovenskih razvijalcev  v podjetju Do-It za svojo blagovno znamko La Bio Idea začeli uporabljati organsko plastiko na osnovi celuloze iz obnovljivih virov, ki je tudi potiskana z naravnimi in biorazgradljivimi barvami. Drugače povedano, lahko vrečko položite neposredno na kompost in bo ta razpadla skupaj z drugim organskim kompostom. 

Lahko si le želimo, da bi bilo takšnih tehnologij, motiviranih z ohranjanjem življenjske moči izdelkov, čim več.