Vse več ljudi opušča kravje mleko, saj jih to zakisa in zasluzi. Na voljo pa je vse več napitkov iz žit in stročnic, s katerimi lahko nadomestimo mleko v jedeh, ki smo jih vajeni pripravljati. Tako imamo sojino, ovseno, riževo, mandljevo, lešnikovo in druga “mleka”.

Vendar ni rečeno, da se moramo mleku povsem odreči. Kozje mleko, za razliko od kravjega, telesa ne zasluzi. Kravje se presnavlja dve uri in pol, kozje pa le 40 minut. Njegovo zdravilnost so poznali že v starih časih. Hipokrat ga je uporabljal tudi pri zdravljenju najtežjih bolezni. Tudi Paracelzus je kozjemu mleku pripisoval veliko zdravilno vrednost, najbolj pa je cenil kozje kislo mleko. Tudi pri protirakavi dieti dr. Budwigove nekateri trdijo, da dosežejo najboljše rezultate, če kozjo skuto mešajo z lanenim oljem. 

V azijskih deželah še danes veljata kozje kislo mleko in sirotka kot zdravilo za številne bolezni, zlasti za raka in pljučne bolezni. 

Edina težava s kozjim mlekom je ta, da ga je tako malo in da je njegova zdravilnost v veliki meri vezana na uživanje izdelkov iz surovega mleka. Drugače povedano, izdelki globalne trgovine, ki pripotujejo k nam z drugega konca sveta in so sterilizirani in/ali homogenizirani, nimajo več zgoraj navedenih zdravilnih moči. 

Torej potrebujemo več koz. Da jih je v Sloveniji tako malo, smo krivi sami. Starejši se teh časov še spomnijo, mlajši pa ne morejo verjeti, da je to res – leta 1954 je naša nekdanja država sprejela Zakon o prepovedi reje koz. Na območju Jugoslavije so v tem letu pobili tri milijone koz! Tudi v Sloveniji so v tem času skorajda izginile. Kljub temu, da je minilo toliko časa, ima kozjereja pri nas še danes zanemarljiv obseg. Koz še nismo rehabilitirali. Kljub vsem dokazom, da so zdaleč najbolj koristne, zdrave, inteligentne, čiste in da se v veliki meri znajo oskrbeti same, nanje država še vedno gleda kot na sovražnice razvoja. Stokamo za propadlimi delovnimi mesti, naši župani pa sploh ne želijo pomisliti, koliko gospodinjstev bi lahko živelo in imelo prihodke od reje koz. Izkušnje drugih držav dokazujejo, da je kozjereja odlična rešitev tudi za manjše kmetije. 

V Sloveniji imamo okrog 10.000 koz. (Švica jih ima, denimo, več kot pol milijona, Španija pa več kot 2,5 milijona.) 

Gospod Jožef Škof se že 15 let bori z mlini na veter in poskuša znanstvenikom, nutricionistom in odgovornim za zdravje predstaviti prednosti kozjereje in uporabe kozjih izdelkov. V želji, da bodo zbrana znanja in izkušnje prišla do tistih, ki jih želijo uporabiti, je v samozaložbi pripravil tudi dva priročnika: Kozje meso in mleko z recepti ter Kozjereja. Knjigi lahko naročite pri avtorju na telefonski številki: 01 427 52 06.

Morda je že čas, da se spravimo s kozami in jim dovolimo, da nam pomagajo do boljšega zdravja, blaginje in … kdo ve - morda tudi preživetja. 

(Podatki so iz knjig Jožefa Škofa.)