Več virov dokazuje, da je bilo v prehrani ljudi pred kmetijsko revolucijo, pred 10.000 leti, razmerje med esencialnima maščobnima kislinama omega-3 in omega-6 enako. Veliko ljudi že ve, da so esencialne maščobne kisline tiste, ki jih naše telo ne more proizvesti samo, ampak jih mora pridobiti s hrano. Manj pa jih verjetno ve, kako pomembno je razmerje med maščobnima kislinama omega-6 in omega-3 v naši prehrani.

V zadnjih 150 letih se je v zahodnem načinu prehrane razmerje med omega-6 in omega-3 povečalo že na 20 : 1 ali celo več, kar pomeni, da je v današnji prehrani precej večji delež omega-6 kot v prehrani v času, ko se je človek razvil in so se oblikovali naši genski vzorci.

Esencialne maščobne kisline omega-6 same po sebi niso slabe, problematična pa je njihova prekomerna vsebnost v prehrani. Ta je vzrok za nastanek mnogih bolezni, med katerimi so kardiovaskularne bolezni, rakasta obolenja, vnetni procesi in avtoimune bolezni, kot so alergije.

Maščobne kisline omega opravljajo veliko različnih funkcij, ena izmed njih je tudi ta, da imajo pomemben vpliv na imunski sistem, ker proizvajajo več vrst hormonom podobnih snovi – ena vrsta so prostaglandini. Omega-6 v telesu proizvajajo prostaglandin E2 (PGE2), ki pri presnovi v telesu povzroči alergijsko senzibilizacijo (stanje občutljivosti) in pospešuje vnetja. Omega-3 pa preprečujejo nastanek prostaglandina E2 in obenem povzročajo nastajanje prostaglandina E3, ki deluje protivnetno.

PGE2 poleg tega, da pospešuje vnetja, deluje tudi na zoženje krvnih žil in povzroča strjevanje krvi. Brez njega bi lahko že pri najmanjši rani izkrvaveli. Pojavlja pa se problem, da je zaradi preveč omega-6 v telesu tudi sinteza PGE2 prekomerna.

Inštitut za prehrano človeka Univerze v Southamptonu v svojem poročilu »Spremembe v prehrani maščob in njihov vpliv na vnetja« govori o tem, da vnete celice v človeškem telesu vsebujejo visoke vrednosti maščobnih kislin omega-6 in malo omega-3.

Zaključimo lahko, da omega-3 umirjajo imunski sistem, medtem ko ga omega-6 naredijo bolj odzivnega.

Raziskava Šole za pediatrijo in otroške bolezni avstralske univerze v Perthu iz leta 2004 ugotavlja, da obstaja vse več dokazov, da imajo omega-3 protivnetne učinke in lahko uravnavajo odziv imunskega sistema. Rezultati raziskave kažejo, da so omega-3 lahko koristne pri alergijskih boleznih, kot so astma ali atopični dermatitis, kljub temu da ti učinki niso zelo močni. Čeprav je njihova učinkovitost pri že dokazani bolezni omejena, pa so lahko omega-3 zelo učinkovite pri preprečevanju bolezni na začetku življenja. Najnovejše raziskave pri dojenčkih dokazujejo, da povečani vnosi omega-3 v nosečnosti in takoj po rojstvu učinkujejo na uravnavanje imunskega odziva dojenčka.

Raziskava nemške univerze v Marburgu iz leta 2007 na primer dokazuje, da je nezrel imunski sistem pri otrocih zelo dovzeten za uravnalce imunskega sistema, predvsem v obdobju pred rojstvom in v prvih mesecih po njem.

Analize kompozicije maščobnih kislin v mleku doječih mater kažejo, da se je tekom let razmerje med omega-6 in omega-3 spremenilo v prid omega-6 tudi v materinem mleku. Ti podatki so zaskrbljujoči, ne samo zaradi večje odzivnosti imunskega sistema dojenčkov, ampak tudi zaradi drugih pomembnih funkcij, ki jih omega-3 opravljajo v telesu. Raziskava Leipziške univerze o nevarnostih alergij iz leta 2004 ugotavlja, da je pri materah z visoko vsebnostjo omega-6 v kolostrumu večja verjetnost, da bo otrok razvil alergijo na kravje mleko, poleg tega pa še, da obstaja večja verjetnost za nastanek alergij na splošno, v kolikor so vsebnosti omega-3 v mleku doječih mater (pre)majhne.  

Alergije so danes ena največjih skupin bolezni razvitega sveta. Že vsak tretji prebivalec Evrope ima kakšno od alergijskih bolezni in kaže, da bo čez 20 let imela alergijo že polovica prebivalstva. Poleg drugih dejavnikov je porušeno razmerje maščobnih kislin omega v današnjem načinu prehrane logični vzrok za tako veliko pojavnost alergij. Imunski sistem se prekomerno odziva že pri manjših razmerjih med omega-6 in omega-3, pri vrednosti 20 : 1 ali več pa dobesedno podivja.

Zaradi protivnetnih in drugih pomembnih funkcij, ki jih imajo maščobne kisline omega-3, je še posebej za nosečnice, doječe matere, pa tudi za vso drugo populacijo zelo pomembno, da se s pravilnim izborom živil čimbolj poveča razmerje med maščobnimi kislinami omega-3 in omega-6. Najboljši viri omega-3 so: laneno, orehovo in konopljino olje, zelena zelenjava, ribje olje (iz polenovk, sardin, skuš, lososa; seveda to velja le za negojene ribe, saj so gojene hranjene s hrano, bogato z maščobnimi kislinami omega-6). Obenem je treba omejiti vnos maščobnih kislin omega-6, ki jih je veliko v mesu, jajčnem rumenjaku, sončničnem olju ...

Laneno olje je edino rastlinsko olje, ki ima več maščobnih kislin omega-3 kot omega-6, in to kar 3,3-krat več! Zelo dobro razmerje ima tudi repično olje; omega-3 proti omega-6 je 1 : 2. Za še vedno ugodno razmerje med omega-3 in omega-6 velja razmerje 1 : 5, skoraj takšno je v sojinem olju. Obstajajo izdelki, na primer margarina, bogata z maščobnimi kislinami omega-3, kjer poizkušajo proizvajalci z mešanico različnih olj dobiti čimbolj ugodno razmerje med omenjenima maščobnima kislinama. Vedno pa je dobro preveriti tudi, kakšen je postopek pridelave in predelave olj – ali so iz ekoloških virov in med postopki pridelave ni strjevanja maščob ali esterifikacije. Če se odločite za ekološki izdelek, ste lahko prepričani, da ne bi dobil certifikata, če tovrstni pogoji ne bi bili izpolnjeni.

Če boste v svojo dnevno prehrano redno vključevali laneno olje (ki pa ga nikoli ne segrevajte, ker je precej občutljivo tako na svetlobo kot na temperaturo), boste popravili razmerje med maščobnima kislinama. Še posebej bi na to morale biti pozorne nosečnice in doječe matere, za prehrano dojenčkov po šestem mesecu in majhnih otrok pa je na voljo tudi Byodo bio olje za dojenčke, ki je blagega okusa in je posebna mešanica repičnega olja in olja koruznih kalčkov. Čisto laneno olje za prehrano dojenčkov ni primerno.

Nekatere raziskave poudarjajo, da je za dobro absorpcijo maščobnih kislin omega-3 zelo pomemben tudi vitamin E; če ga v telesu primanjkuje, je lahko absorpcija omega-3 motena. Poleg tega pa je dokazano, da določena vrsta hrane, kot so rafinirani sladkor in živila z visokim glikemičnim indeksom, stimulirajo nastajanje prostaglandina E2. Ljudje, ki trpijo zaradi alergij, bi se morali izogibati nezdravim sladicam in jedem, ki prehitro dvigajo raven sladkorja v krvi.