Ali ste se kdaj vprašali, zakaj o biodinamiki tako malo berete v drugih medijih (izjema je revija Rože in Vrt), slišite na radijskih valovih ali gledate po televiziji?

Razlog je preprost – biodinamika je preveč samozadostna. Ne potrebuje stvari, ki bi jih morali kupiti, če želite pridelovati po tej metodi, zato tudi mediji ne morejo najti oglaševalca, ki bi ob takšnih vsebinah rad oglaševal. 

Biodinamiki vzgojijo rastline tako, da lahko shranijo njihova semena brez izgube na področju kakovosti. Zato potrebujejo iz leta v leto vse manj kupljenih semen. Za ohranjanje rodovitnosti zemlje pa jim prav tako ni treba vsako leto lokalnemu kmetu plačevati za prikolico gnoja (ali ga kupiti v vrečah v vrtnariji), saj je življenje v njihovih tleh bujno že zahvaljujoč domačemu kompostu in redni uporabi zeliščnih pripravkov. Tudi za različne oblike »zaščite« jim ni treba odšteti niti evra, saj težave na vrtu takšen način pridelave že v osnovi prepreči, če pa se kakšna težava že pojavi, jo obvladujejo s homeopatskimi pripravki, ki jih izdelajo sami. 

Že modri kitajski cesar Su Wen je zapisal: »Iskati rešitev, ko je bolezen že izbruhnila, je enako kot poskušati utišati upor ljudstva, ko je že izbruhnil, ali kopati vodnjak, šele ko začutiš žejo. Ali ni takrat že prepozno?«

In prav to je bistvo opazovanja, načrtovanja, čutenja zemlje, okolja in vseh krogotokov v njej. Zato je biodinamičen pogled morda nekoliko bolj zapleten, kot bi pričakovali. Če ste do zdaj razmišljali, da je vaš vrt velik, denimo, sto kvadratnih metrov, naenkrat dojamete, da nanj vpliva vse vesolje ter veliko drugih subtilnih vplivov, o katerih prej sploh niste razmišljali. 

Zato biodinamika ni skupek pravil in receptov, ki jih je pred več kot 80 leti izrekel Rudolf Steiner. Tudi ne začenja se z njim. To je zavedanje, ki ga je človeštvo korak za korakom dosegalo skozi mnoga tisočletja razvoja. Steiner je to znanje in področja skritega le ponovno vrnil med ljudi. O moči vrtinčenja vode in njeni blagodejnosti tako za človeka kot za naravo, o kozmičnih vplivih ter ritmih leta, meseca najdemo tudi tisočletja stare zapise. Njemu pa gre zasluga, da je to znanje, ki je v Evropi 20. stoletja že tonilo v pozabo, obudil in ponudil kot odgovor na nove izzive časa, v katerem se nahajamo.

Steiner je pokazal smer in povedal: »Ne verjemite ničesar, temveč preizkušajte.« Pred vami je poletje, ki je kot nalašč, da resnično preizkusite marsikaj na svojem vrtu. Bodite radovedni. Izberite kakšno aromatično rastlino na svojem vrtu in preverjajte, kako se njena aroma in okus spreminjata od jutra do večera, od dneva do dneva. Zapišite si, kdaj je bil vonj najmočnejši in potem to primerjajte z dnevi za cvet. Ugotovili boste, kateri setveni koledar najbolj odraža dogajanje v naravi. Nabirajte zdravilne rastline ob pravih dnevih (za cvet), za poskus pa manjšo količino enake rastline naberite in posušite tudi na dan za list. Označite posode, v katerih jih shranjujete, in čez nekaj mesecev, ko boste odprli kozarec, boste lahko sami ugotovili, ali čutite razliko. Ko začnete nabirati sadeže za vlaganje, bodite pozorni, kako se iz dneva v dan spreminja njihova sladkost ter kako se ta naenkrat izgubi pred nevihto. (Ko rastlina začuti hiter padec pritiska, sladkor »evakuira« v območje korenin). Na vrtu različno tretirajte enake rastline. Polovico gredice s solato lahko škropite z izbranimi preparati, polovice pa ne – in na lastne oči boste preverili, kakšna je razlika. Tudi v najbolj senčni del vrta zasejte gredico z rastlinami, ki potrebujejo svetlobo. Nato del te gredice poškropite s preparatom kremen iz roga, del pa pustite brez »dodatka svetlobe«. 

Sistematično zapisujte svoja opažanja … Verjetno boste kar kmalu ugotovili, da v naravi resnično delujejo ritmi, ki jih je dobro poznati in se z njimi uglasiti. 

Imeli boste manj dela, manj težav na vrtu ter boljše pridelke in več veselja. Splača se poskusiti.

Vse navedeno lahko počnete sami, veliko lažje pa je v dobri družbi. Zlasti priprava preparatov in homeopatskih škropiv je delo, ki ga je lažje opraviti v skupini. Zato v Sloveniji iz leta v leto raste število društev Ajda. V juniju je prvo ustanovljeno društvo Ajda Vrzdenec obeležilo 20-letnico svojega delovanja. Istočasno pa je deseto obletnico obeležila tudi Zveza društev Ajda-Demeter, ki danes povezuje 12 društev s približno 2.000 člani po vsej Sloveniji.