Kljub globalni recesiji je trg eko izdelkov še vedno v porastu. Ni več dvoma, da potrošniki želimo čim več eko izdelkov. Vprašanje pa je, kako do njih priti.

V poročilu mednarodne organizacije IFOAM in raziskovalnega inštituta FIBL je zapisano, da je v letu 2009 20 evropskih držav (razen Slovenije in Velike Britanije) zabeležilo rast površin pod eko pridelavo. Romuni so v enem letu svoje površine povečali za 20 %, Španci za 18 %, Francozi in Poljaki za 17 %, Švedi in Belgijci pa za 16 %.  Avstrijci imajo trenutno že 20 % celotnega ozemlja pod certificirano eko pridelavo in pri njih eko izdelki v celotni prodaji dosežejo že 8 % vseh izdelkov. Naši sosedje Italijani so prav tako zastavili ekološko pridelavo kot strateški cilj – pod eko pridelavo je že 100.000 hektarjev obdelovalnih površin. 

V letu 2010 smo se končno premaknili z mrtve točke, kar lahko preberete v prispevku Anamarije Slabe z Inštituta za trajnostni razvoj (ITR). 

Kljub zastoju v pridelavi v Sloveniji beležimo zelo veliko rast v povpraševanju. Na osnovi podatkov, ki nam jih zaupajo nekateri ponudniki, smo celo izračunali, da Slovenci nekatere izdelke porabimo »po glavi« več kot razvite eko države. 

V ukrepih države ni videti, da bi se kar koli pospešilo. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kljub ministru, ki kaže več prizadevanja od vseh svojih predhodnikov, ostaja ujetnik dolgoletnega političnega kadrovanja in agrarnih lobijev, ki jim eko razvoj ni v interesu. 

»Zabloda desetletja« – tako bi lahko imenovali zavajanje naših kmetov, da je integrirano skoraj eko – se bo čez nekaj let razblinila, saj bo integrirano postalo osnovni standard – torej daleč od kakšne posebne dodatne kakovosti. Denar in čas za razvoj sonaravnega kmetovanja smo v veliki meri porabili na integrirano, namesto da bi v tem času razvili in postavili na noge lastni eko sektor. Ko bo denarja za »podpore« zmanjkalo, bodo naši kmetje ostali nemočni proti že razviti eko konkurenci, ki je s pomočjo bolj pametnih razvojnih strategij že zdavnaj prebolela začetne težave, optimizirala stroške in obvlada trg.

Glavni pospeševalci na našem trgu so zato postali trgovci. To ni običajen način razvoja; prej bi lahko rekli, da je to slovenska posebnost. 

Za razliko od politike, ki očitno ne kaže posluha za želje volivcev, trgovci ne potrebujejo referenduma, da bi ugotovili, kaj potrebujemo. Živijo namreč le od tistega, kar prodajo. Celo na pobude nevladnih organizacij so se začeli trgovci odzivati hitreje kot država. Spodbujajo porabo trajnih vrečk, iščejo nehomogenizirane mlečne izdelke, ponujajo vse več eko kruha itd.

V enem letu so se na policah mnogih trgovin zgodile pomembne spremembe. 

Hipermarketi, drogerije, specializirane trgovine, zeliščne trgovine, trgovine z zdravo prehrano poskušajo ponuditi čim več eko izdelkov. Seveda so pristopi in strategije različne, zagotovo pa je čutiti, da so se v kratkem času zgodili veliki premiki. 

Kaj in kako počnejo na eko področju, smo povprašali predstavnike naših največjih ponudnikov na področju eko izdelkov. Mercator je zelo dobri izbiri eko izdelkov (ki v hipermarketih doseže že štiri številčno količino izdelkov) v tem letu dodal tudi lastno blagovno znamko. Za razliko od Interspara, ki se je potrošnikom zameril, saj je mnoge priljubljene blagovne znamke zamenjal z izdelki pod svojo blagovno znamko in nas tako prikrajšal za možnost izbire, so se v Mercatorju odločili ob svojih izdelkih ohraniti tudi vse blagovne znamke dobaviteljev. Tudi zasnova njihove blagovne znamke BIO je v marsičem nadstandardna. Namesto homogeniziranih in pasteriziranih (ali celo steriliziranih) mlečnih izdelkov, ki jih najdemo pri drugih trgovcih, so se odločili svojo BIO blagovno znamko zastaviti drugače:

"Mercator je v tem letu zasnoval novo linijo izdelkov iz eko pridelave in predelave pod lastno blagovno znamko Mercator Bio. Lastna znamka Mercator Bio združuje najpomembnejše komponente, in sicer kakovost, lokalnost, cenovno ugodnost in priročnost, saj lahko ekološke izdelke najdete skoraj v vsaki prodajalni najboljšega soseda. 

V ponudbo so že vključeni mleko in mlečni izdelki iz slovenskega nehomogeniziranega mleka, sojin tofu, rastlinski napitki, pripravljeni iz nezdrobljenih in pravilno namakanih zrn, sveže sadje in zelenjava, bogatega okusa in polna vitaminov, ovseni kosmiči in vložena rdeča pesa. Ponudbo bomo še naprej širili in dopolnjevali.” 

Morda se spomnite, da je bil Tuš leta 2006 naš največji ponudnik BIO izdelkov. Police so se šibile pod Bio izdelki, dišalo je po sveže pečenim eko kruhu in pecivu. Tuš se vedno bolj trudi s širino svoje prodajne ponudbe, ki pokriva skoraj vse naše vsakdanje potrebe. Tuš na segmentu BIO ponudbe pripravlja veliko novosti, med katerimi so tudi širitev BIO ponudbe v okviru svojih ostalih dejavnosti, kar bo vsekakor novost na slovenskem trgu. Vsa ta leta pa kontinuirano poteka tudi izobraževalni projekt »Dežela zdravja«, v katerem sodeluje tudi naš projekt, ter klub Gaja s predavanji in prikazi. V vseh planetih Tuš, ter v Mengšu in na Koroškem so stalnica Kmečke tržnice z eko izdelki lokalnih pridelovalcev in proizvajalcev. Lokalno obarvana prehrana in izdelki so na voljo tudi v hipermarketu Planeta Tuš Koper v okviru projekta Domači okusi, ki obiskovalcem omogoča spoznavanje, preizkušanje in nakup lokalnih bio in eko izdelkov.

"V trgovinah Tuš smo v skladu s povpraševanjem in trendi pripravili bogat izbor vsakodnevnih BIO živil, ki so pri naših kupcih vsak dan bolj priljubljeni. Z BIO sadjem in zelenjavo vas pozdravimo že ob vstopu v naše trgovine, izbirate pa lahko tudi med pakirano, že oprano zelenjavo, med njimi tudi različne solate. V ponudbi imamo tudi nepogrešljivi BIO kruh in pekovsko pecivo, žitarice, moke, stročnice in semena, testenine, riž, omake, začimbe, namazi, paštete ter BIO sokovi, sirupi, kava in čaj. Žitarice, testenine, riž in omake prihajajo k nam od dobavitelja La Bio Ideja, ki je prisoten le v naših trgovinah in ki sam poskrbi za celoten produkt – od njive do naše police, kar zagotavlja izjemno kakovost produktov. Pozabili nismo tudi na BIO mlečne izdelke, sladkarije, izdelki za osebno nego in čistila, kjer bi izpostavili Wiona pleničke."

Kot kažejo statistike povsod po Evropi, odgovor na vprašanje, »od kod je«, postaja bolj pomembno kot »koliko stane«. Afere z dioksinom, E. coli in obsevanjem, ki so za nami (vsaj kar zadeva pisanje medijev), so pustile močno nezaupanje v globalno proizvodnjo hrane in ustanove, ki naj bi zagotavljale njeno varnost. Slovenci nismo izjema in vse bolj povprašujemo po domačem sadju in zelenjavi. 

Trgovci so dojeli, da bodo morali sami k proizvajalcem in pridelovalcem, da si bodo lahko zagotovili izdelke, po katerih trg vse bolj povprašuje. Tako hodijo predstavniki Mercatorja in Tuša od kmeta do kmeta in se poskušajo dogovoriti za načrtno proizvodnjo eko izdelkov. Ponujajo celo pomoč pri pakiranju, brezplačne stojnice za promocijo, organizirajo degustacije, eko tržnice itd. Kljub temu pa tako želenega sadja in zelenjave iz domače eko pridelave ni. Ker je ponudba tako majhna, naši kmetje še vedno 85 % vsega, kar pridelajo, prodajo kar na domačem pragu ali na tržnicah, zato ne vidijo razloga, da bi trgovinam zagotavljali izdelke po znižani ceni. Ostalim pa se ob naši kmetijski politiki to še vedno »ne splača«, ali pa ne vedo, kako bi se tega lotili. 

Med večje slovenske ponudnike uvrščamo tudi Sanolabor. 

Za mnoge je pestrost ponudbe naravnih prehranskih dopolnil in naravne kozmetike, ki jo ponujajo v specializiranih trgovinah Sanolabor, še vedno presenečenje. V večjih centrih pa so zelo dobro založeni tudi z eko živili in živili za posebne diete. 

O razlogih za takšno preusmeritev smo povprašali g. Mojmirja Fortuno, direktorja maloprodaje, ki je povedal: »Naši kupci vedo, kaj želijo. Nič, kar prodajamo v Sanolaborju, ni »za okras«. Tako kot si ljudje želijo kakovostne zdravstvene pripomočke, ki bodo služili svojemu namenu – in so jih pri nas navajeni dobiti –, potrebujejo tudi visoko kakovostne naravne izdelke. Zato nudimo kakovostno naravno kozmetiko, naravna čistila in ekološka živila. Vse to je sestavni del življenja vsakega posameznika, ki se odloči dejavno prevzeti odgovornost za svoje zdravje in živeti okolju odgovorno življenje. Ponudba ekoloških živil je še posebej bogata v naših prodajalnah na Cigaletovi v Ljubljani, v Domžalah, v Murski Soboti ter v dveh novih prodajalnah, ki smo ju odprli v nakupovalnem centru Qlandia v Novem mestu in Qlandia v Kamniku. Naša velika prednost v primerjavi s hipermarketi in z drogerijami je strokovno svetovanje naših zaposlenih, ki je lahko obiskovalcu naših prodajaln v pomoč pri iskanju rešitev za svoje težave oziroma v pomoč pri odločitvi za nakup. Posebnost naših prodajaln so tudi svetovalni kotički projekta SZZ, ki jih vodi Adriana Dolinar in so zelo dobro obiskani.« 

Že šest let spremljamo dogajanje na eko trgu in opažamo, da se tudi pri majhnih in specializiranih ponudnikih veliko dogaja. Mnogi so v tem času odprli trgovine v prepričanju, da jih bodo kupci našli, ne glede na to, kje se nahajajo, kaj in po kakšni ceni ponujajo. Večina takšnih trgovin se je že zaprla, njihovi lastniki pa so ugotovili, »da trg še ni zrel«. Tisti, ki so obstali, pa so namesto na zrelost trga stavili na lastno zrelost in inovativnost. 

Kalček je edini specialist, ki se je odločil igrati na veliko in kupce pritegniti s širino ponudbe. To leto so razen tega odprli še drugi supermarket in v njem na 400 m2 ponujajo 3.500 izdelkov. 

Za širino so se odločili tudi v trgovinah Vitacare. Tam uveljavljajo koncept, ki je zelo blizu trgovinam Reformhaus, ob nekaterih prilagoditvah domačim potrebam. V Sloveniji imajo trenutno štiri velike trgovine v Mariboru, Kranju, Novi Gorici in Kopru.

V Mariboru pa so se za ponudbo »v širino« odločili v trgovini Norma. 

Živa center je kvantiteto nadgradil tudi z različnimi storitvami. Tam udejanjajo tisto, kar pogosto srečujemo v drugih državah – trgovina je le del celostne ponudbe za ljudi, ki jih druži poseben življenjski slog. Center vodita Mirjam in Marjan Korez. »V 17 letih smo organizirali čez 100 delavnic in predavanj na temo naravne veganske prehrane in tehnik regeneracije telesa. Ustvarjamo recepte z veganskimi sestavinami in usposabljamo ljudi za samostojno vzdrževanje visoke kakovosti življenja prek projektov Biti ženska in Notranji ogenj. V novem centru v Tomačevem deluje prostorna in dobro založena BIO trgovina, plesna dvorana z orientalskim plesom Biti ženska, studio zdravja, make-up studio in kozmetični salon Naravna lepota, vse na osnovi dolgoletnega raziskovanja zdravega načina življenja, bio prehrane in certificirane ekološke kozmetike. Tisti, ki želijo dejavno sodelovati v naših projektih, se lahko včlanijo v Živa Center, ki je kot polje plodne zemlje, kjer lahko posadiš semena zamisli in preizkusiš njihovo delovanje. Člani Živa Centra lahko uporabljajo tudi našo kuhinjo za lastno pripravo malice, saj se zavedamo problematike posebnih načinov prehranjevanja med delovnim časom.«

Čajnica Stari most v Novem mestu pa je svojo celovito ponudbo začela graditi z drugega konca. Tako so od čajnice, knjižnega kotička in mesta sestajanja prerasli tudi v zelo dobro založeno trgovino z živili in s prehranskimi dopolnili.

Koncept, v katerem se prehrana, zdravje, kultura in užitki združujejo že desetletje, negujejo tudi v trgovini Meta v Radovljici. Na podoben način deluje tudi Sončnica v Murski soboti, ki razen široke ponudbe izdelkov organizira tudi različna predavanja. Lokalne izdelke, sveže pecivo in kakovostno svetovanje ponuja tudi trgovina Ajda v Mariboru. 

Biotopic v Celju pa že desetletje gradi na odnosu z društvi, s katerimi sodelujejo in organizirajo tudi različne diagnostične meritve, svetovanja in podobno. 

Da uspeh ni odvisen od kvadrature trgovine, priča veliko majhnih, vendar uspešnih. Jablana bi se verjetno lahko potegovala za najmanjšo (po kvadraturi) slovensko trgovino, vendar bi ji obisk lahko zavidali tudi največji. Skrivnost uspeha je v ljudeh, ki tisto, kar prodajajo, poznajo, s tem živijo in vam znajo svetovati. Ob tem Jablana ponuja tudi svoja lastna peciva, veganske sendviče ter slaščice po meri najbolj zahtevnih diet. Imajo tudi svoj lastni tofu in sejtan ter domače namaze. Ker imajo v ponudbi tudi več kot 100 začimb, so obenem tudi naša najbolj začinjena trgovina. 

To so storili v trgovini Biovera z Galjevice. Razen ponudbe v trgovini lahko vse izdelke kupci naročijo tudi prek spleta na www.biovera.si. To sicer ni velika novost. Tisto, kar je res novo, je to, da v Ljubljani in okolici izdelke dostavijo osebno na dom, ob tem pa si kupci lahko naročijo tudi sveži kruh in pecivo iz ekološke pekarne ter veliko vrst ekološkega sadja in zelenjave. 

Stranke nagrajujejo tako, da za vsakih 15 € nakupa podarijo BIO piko in ko jih kupec zbere 10, lahko koristi kar 20-odstotni popust za vse izdelke, razen za tiste, ki so že v akciji. Ob 2. obletnici, 29. in 30. 9., ves dan vabijo na praznovanje in posebna presenečenja. 

V času, ko se trg nezadržno širi in veliki hipermarketi po svoji eko ponudbi že dosegajo specializirane trgovine z zdravo prehrano, so se mnogi obrnili k posebnim skupinam, ki se pojavljajo v tem segmentu. Tako so se Planet Bio, Ekolife in Jancomm resno lotili ponudbe presnih izdelkov, za katerimi je vse večje povpraševanje. 

Verjetno je še veliko dobrih primerov, ki jih ne objavljamo, saj ne poznamo vseh posamičnih zgodb. Radi bi le sporočili naslednje: kjer je volja, se najde tudi pot.