Več o tem: http://www.naturalnews.com/033772_Monsanto_Roundup.html#ixzz1aNCXWXCo

Dr. Andreas Carrasco je ostal v zaklenjenem avtu in s strahom opazoval množico, ki je vpila in tolkla po njegovem avtu – polni dve uri. Njegovi prijatelji, ki jim ni uspelo pobegniti v avto, niso imeli te sreče. Eden je ostal hrom. Drugi nezavesten. Jezna množica približno stotih ljudi se je verjetno organizirala na pobudo lokalnega pridelovalca riža, ki je bil besen zaradi tega, kar je Carrasco tisti dan poskušal storiti. In kaj je Carrascova krivda? Da je povedal ljudem, da herbicid Roundup podjetja Monsanto povzroča prirojene hibe pri živalih in verjetno tudi pri ljudeh.

Carrasco je vodilni embriolog na Univerzi Medicinske šole Buenos Airesa in argentinskega nacionalnega raziskovalnega sveta. Slišal je strašljive zgodbe o farmarskih kmetih, ki delajo v bližini prostranih polj soje Roundup Ready – rastlin, ki so gensko spremenjene, da lahko prenesejo ogromne količine Monsantovega strupenega uničevalca plevela. Kratkotrajni vpliv izpostavljenosti tem pršilom je bil očiten: kožni izpuščaji, glavoboli, izguba apetita in za nekega 11-letnega paragvajskega dečka po imenu Silvino Talvera, ki se je s kolesom peljal skozi herbicidno meglo leta 2003, smrt. Toda Carrasco je slišal tudi za porast prirojenih anomalij, raka in drugih motenj, ki so sedaj pestile kmete, ki so bili izpostavljeni pršilu iz letal. Odločil se je izpeljati študijo.

Carrasco je vbrizgal neznatne količine Roundupa v piščančje in žabje zarodke in mladički so nedvomno pokazali enak tip prirojenih nepravilnosti kot so jih vaške skupnosti opazile pri svojih novorojencih. Kmalu je vlada province Chaco v svojem poročilu potrdila, da so ljudje, ki so živeli v bližini sojinih in riževih polj, ki so jih škropili z Roundupom in drugimi kemikalijami, dejansko imeli več prirojenih nepravilnosti, skoraj štirikrat več v letih 2000-2009. (Rak pri otrocih se je v tem obdobju potrojil.)

Agencije za kontrolo so že pred leti dale Roundupu zeleno luč, zatrjujoč, da ne bo takšnih težav. Ko pa so bili Carrascovi izsledki objavljeni, so evropski odgovorni možje potiho prestavili svoje ponovno uradno ocenjevanje Roundupa, ki bi moralo biti leta 2012, na leto 2015. Nemški zvezni urad za zaščito potrošnikov in varnost hrane je celo ugovarjal Carrascovim izsledkom, tako da je objavil izjavo, v kateri je trdil, da se je argentinski znanstvenik gotovo motil; zgodnejše študije, ki so jih vodili proizvajalci Roundupa (vključno z Monsantom) so že bile dokazale, da Roundup ne povzroča prirojenih anomalij.

Toda junija 2011 je skupina mednarodnih znanstvenikov objavila podrobnosti o obširnem prikrivanju, ki je segalo nazaj vse do 80. let 20. stoletja. Študije, ki jih je citiral Nemški zvezni urad za zaščito potrošnikov, so dejansko pokazale ravno nasprotno. Roundup je dejansko povečeval število prirojenih anomalij. S spretno uporabo znanstvenih manipulacij so prezrli statistično pomemben porast prirojenih anomalij, enako pa so storile vse druge agencije za kontrolo po vsem svetu. Monsanto se je od tedaj zanašal na zavajajoče trditve kontrolorjev o varnosti in jih uporabljal za zanikanje trditev, da Roundup povzroča prirojene hibe.

Za Monsanto prikrivanje toksičnih učinkov njihovih izdelkov ni bilo nič novega. V tem so mojstri. Leta 2003 je to podjetje plačalo 700 milijonov dolarjev za dogovore o prikritem zastrupljanju prebivalstva, ki živi v bližini njihove tovarne PCB (polikloriranih bifenilov, op. prev.) v Annistonu v državi Alabama. Sodni dokumenti so razkrili aroganco, ki so jo pokazali Monsantovi direktorji, ko so izvedeli za učinke Monsantovih produktov: »Ne moremo si privoščiti, da bi izgubili posel za en sam dolar,« je bil njihov pisni odgovor v tajnih beležkah podjetja.

Dokumenti, ki so pricurljali na dan, so tudi odkrili, da so EPA (Environmental Protection Agency = Urad za zaščito okolja v ZDA, op. prev.) znanstveniki tožili Monsanto, ker je le-ta goljufivo skrival toksične učinke preparata Agent Orange – s tem je učnkovito preprečil veteranom vietnamske vojne, da bi dobili odškodnino za pojavnost raka, prirojenih napak in drugih simptomov izpostavljenosti.

Ko je Carrasco prvič poročal o svojih izsledkih, je bil deležen običajne reakcije. Njegove izsledke so silovito zanikali, v tisku pa so ga napadli odvetniki biotehnologov. V njegovi pisarni so se pojavili štirje zelo agresivni možje, da bi ga izprašali, fizično pa ni bil napaden. Ne, dokler ni poskusil imeti govora o svojih izsledkih v majhnem argentinskem podeželskem mestu La Leonessa, 7. avgusta 2010. To je bilo neobičajno.

Več o tem:

http://www.naturalnews.com/033772_Monsanto_Roundup.html#ixzz1aO6WFmqu

Ko je dr. Irina Ermakova prišla v svojo pisarno, je bil pomen pooglenelih ostankov papirja na njeni mizi nedvoumen – to je bil le še en poskus, da bi jo ustrahovali ali kaznovali. Tako je bilo tudi, ko so ji ukradli vzorce iz njenega laboratorija in jo neprestano verbalno napadali odvetniki biotehnologov. Njena krivda? Z gensko modificirano sojo Roundup Ready je krmila podgane in objavila rezultate.

Rezultati so bili nedvomno v nasprotju s tem, kar  so prodajalci gensko spremenjene soje želeli slišati. Več kot polovico mladičkov podgan, ki so jih predhodno hranili z gensko spremenjeno sojo, je poginilo v treh tednih. Podganji mladiči so bili tudi občutno manjši, v kasnejšem eksperimentu pa se je pokazalo, da se tudi niso bili sposobni razmnoževati. Zarod podganjih mater, ki so jih krmili z gensko nespremenjeno sojo, pa je imel, v nasprotju s prvo skupino, le 10% umrljivost in so se kasneje lahko uspešno razmnoževali.

Potem ko je Ermakova preliminarno predstavila rezultate na konferenci oktobra 2005, so ekipe za kontrolo škode v biotehnološki industriji »prestavile v najvišjo prestavo«. V središču organiziranega napada je bil urednik časopisa Naravna biotehnologija in štirje odvetniki biotehnologije. Kot navaja Ermakova, jo je urednik poklical in ji povedal, da namerava opis njene študije vključiti v svoj časopis v obliki kratkega eseja. Potem jo je prosil, naj mu na kratko povzame svojo raziskavo po telefonu ali, če ji je tako ljubše, pisno. Ermakova, starejša izkušena znanstvenica Ruske Akademije Znanosti, je bila nad to prošnjo začudena in je na to odgovorila z zahtevo po natančnih navedbah izsledkov obliki članka, ki ga bo mogoče po standardnih merilih objaviti in citirati. Vendar ne, urednik je vztrajal pri tem, da želi le povzetek. Poslala jim ga je in časopis je Ermakovi poslal nazaj dokazilo o oddaji članka z njenim imenom kot avtorice.

Toda to je bilo le goljufivo dokazilo. Objavili so dejansko čisto nekaj drugega. Namesto eseja je časopis objavil neusmiljene kritike na skoraj vsak odstavek, ki so bile delo štirih odvetnikov biotehnologije. Veliko navedb Ermakove je bilo vzetih iz konteksta in prenesenih na mesta, ki so jih izbrali biotehnološki kritiki – da bi oslabili moč njene študije. Šlo je za linč akademske drhali, ki so jo vodili štirje zagovorniki biotehnologije: Bruce Chassy, Vivian Moses, Val Giddings in Alan McHughen. Vsi so priznali, da nimajo nobenih osebnih izkušenj v vodenju tovrstnih študij, ki so jo obsojali, toda to jim ni preprečilo, da ne bi na vse možne načine izpodbijali Ermakove.

Namen tega napada je bil jasen. Biotehnološki industriji je omogočil, da od tedaj dalje trdi, da je bila študija, ki je pokazala visoko raven smrtnosti, uradno ovržena in proglašena za neveljavno (nerelevantno). Napad je služil tudi kot opozorilo: če bi kdorkoli hotel braniti Ermakovo (ali izpeljati podobno raziskavo), bo tudi ta neusmiljeno napaden.

Težava je bila v tem, da so bile skoraj vse njihove kritike popolnoma brez osnove. Približno 75% njihovih argumentov, na primer, je bilo le očitkov, da ni postregla z dovolj podrobnostmi. Spomnimo se – naročeno ji je bilo, naj poda samo povzetek. Njena zahteva uredniku po objavi celotne študije je bila zavrnjena. To je bila past. Ko so podrobnosti te zasede prišle na dan, so neodvisni znanstveniki vložili tožbo proti Naravni tehnologiji zaradi »naklepnega napada«. Vsaj eno pismo je pozvalo urednika k odstopu.

To se ni zgodilo. Namesto tega se je notranji pritisk na Ermakovo stopnjeval do te mere, da ji je šef prepovedal še naprej izvajati študije na področju gensko spremenjenih organizmov. Eden od njenih kolegov jo je skušal celo potolažiti z opazko, da bo gensko spremenjena soja lahko rešila problem prenaseljenosti človeške populacije. (To je ni potolažilo.)

Resnično življenje potrjuje izsledke: gensko spremenjena soja = visoka smrtnost podganjih mladičkov

Glavna veljavna kritika proti študiji Ermakove je bila, da ni opravila biokemične analize krme. Brez tega ne vemo, če ni za osupljivo raven smrtnosti in zaostajanje v rasti v njenem poskusu morda odgovoren kak neidentificiran toksin, ki bi lahko bil prisoten v vrečah s sojino moko. Toda dogodki v njenem laboratoriju, ki so sledili, nakazujejo v drugo smer.

Potem ko je Ermakova trikrat ponovila test, vsakič z enakimi rezultati, je dobavitelj podganje krme za eksperiment začel dobavljati le gensko spremenjeno sojo. Zdaj, ko so vse podgane jedle gensko spremenjeno sojo, Ermakova ni več mogla izvajati eksperimentov (saj ni imela kontrolne skupine). Po dveh mesecih je Ermakova vendarle vprašala kolege v laboratoriju o smrtnosti pri poskusih s podganami. Izkazalo se je, da  je 99 od 179 (55.3%) podganjih mladičkov, katerih starši so bili hranjeni s hrano na osnovi gensko spremenjene soje, poginilo v prvih 20 dneh. Ne glede na to, kaj je povzročilo visoko smrtnost, to dejstvo ne kaže na to, da bi bil vzrok skrit v eni sami vreči gensko spremenjene sojine moke. Omenjena študija in kasnejša visoka laboratorijska smrtnost sta obe objavljeni v  ruskem strokovnem časopisu Ecosinform.

Druge študije o Roundup Ready soji prav tako kažejo na zastrašujoče reproduktivne motnje. Ermakova je dokazala, da so testisi podgan, krmljenih z gensko spremenjeno sojo, spremenili barvo iz naravne rožnate v modro (to ni bilo objavljeno). Strokovne raziskave v Italiji so tudi pokazale spremembe na mišjih testisih, vključno s spremembami mladih spermijev. Brazilska raziskovalna skupina je odkrila spremembe na maternici in jajčnikih podganjih samičk. DNA mišjih zarodkov se je obnašal drugače kot pri potomcih staršev, ki so jih hranili z gensko nespremenjeno sojo. Ko so hrčke hranili z  gensko spremenjeno sojo, so v tretji generaciji izgubili sposobnost, da bi imeli mladičke. Njihovi potomci so rasli počasneje in smrtnost mladičkov je bila 4- do 5-krat višja v primerjavi s kontrolno skupino. Mnogim so tudi rasle dlake v ustih.

Ko je avstrijska vlada testirala koruzo Roundup Ready (ki je bila tudi pridobljena za potrebe insekticidov), so miši imela manj in manjše mladičke.

Ni mogoče vedeti,če je bila reprodukcija onemogočena zaradi genetskih sprememb gensko spremenjenih pridelkov, ali zaradi velikih količin zaostalega Roundupa v gensko spremenjeni soji in koruzi, ali zaradi kakšnega drugega vzroka. Toda Ameriška akademija za okoljsko znanost je med tistimi medicinskimi organizacijami, ki ne potrebujejo dodatnih živalskih študij, da bi lahko objavila opozorilo. Vse zdravnike so jasno opozorili, naj pri dietah predpisujejo le tiste z gensko nespremenjenimi organizmi.

Čeprav bo odstranitev Roundup Ready soje in koruze iz naših jedilnikov prav gotovo zmanjšala vnos Roundupa v naše telo, pa nedavna študija govori o tem, da naše izpostavljenosti ni mogoče spraviti na ničlo. Na ameriškem srednjem zahodu najdemo Roundup med sezono rasti v 60 do 100% vzorcev zraka in dežja, pa tudi v potokih.

Vseprisotnost Roundupa v ZDA je v veliki meri posledica več kot 100 milijonov akrov         (1 aker je 4046,8 kvadratnih metrov, op. prev.) pridelkov znamke Roundup Ready. Ko kmetje polivajo površine z Monsantovim uničevalcem plevela, se plevel uči prilagajanja in premagovanja strupa – zato ga kmetje polivajo v še večjih količinah. V prvih 13 letih uvajanja gensko spremenjenih pridelkov, je bilo zaradi razvoja na herbicid tolerantnih pridelkov uporabljenih še dodatnih 383 milijonov funtov (1 funt je približno 373 g,  op. prev.) herbicida. In zaradi pojava superplevela (ki ga sedaj najdemo že na 11 milijonih aker), se povečana raba Roundupa dramatično pospešuje.

*USDA (U.S. Department of Agriculture = Ministrstvo za kmetijstvo ZDA) ima edinstven odgovor na to rastočo nevarnost: Dodajte še več Roundupa.

Januarja 2011 so odobrili še eno Roundupovo poljščino, alfalfa – ki jo široko uporabljajo kot krmo za živali. Samo 7 %  od več kot 20 milijonov akrov te poljščine dobi herbicid. Toda to se bo kmalu spremenilo, saj bo Roundup Ready alfalfa kmalu pil Roundup na travniku poleg vas.

Ne samo alfalfa, 1. julija letos je USDA dala zeleno luč podjetju Scotts Miracle-Gro, naj pričnejo z uporabo Roundup Ready Kentucky Bluegrass na zelenicah, golf igriščih in igriščih za ameriški nogomet vsepovsod, brez nadzora vlade.

Tako imamo sedaj Roundup v naši hrani, v živalski krmi, v zraku, v dežju, v potokih in kmalu ga bodo pršili v velikih odmerkih nad travniki, kjer se igrajo naši otroci. Toda niso samo prirojene anomalije tiste, ki bodo kot posledica naštetega morda kmalu preplavile ZDA. Roundup je povezan tudi z rakom, hormonskimi motnjami, nižjim številom spermijev, nenormalno spermo, smrtjo človeških celic, spontanimi splavi in drugimi motnjami. Toda povezan je tudi z  bilijonskimi profiti Monsanta. Nič čudnega, da si čez vse prizadevajo, da bi utišali znanstvenike in prikrili izsledke. Kaj, če bi ljudje izvedeli resnico?

Več o tem:

http://www.naturalnews.com/033772_Monsanto_Roundup.html#ixzz1aUXalXLx