Ko so Evropejci v srednjem veku ponovno odkrivali »Novi svet« (Egipčani in Vikingi so bili tam že mnogo prej), so tja prinesli krščanstvo, mnoge bolezni in uničenje, od tam pa so prinesli dragocenosti, ki so jih takrat cenili vladarji in drugi mogočneži – zlato. Sredi 16. stoletja so prinesli tudi mnoge rastlinske vrste, ki so popestrile evropske njive in vrtove, kot sta koruza in krompir. Koruza se je uveljavila kaj kmalu, krompir pa je dolgo veljal za okrasno rastlino. Dvorne dame so si rade krasile bujne lasulje z nežnimi belimi, rumenkastimi in rožnatimi cvetovi krompirja. 

Gomoljev takrat še niso uporabljali za hrano, plodovi pa so bili zeleni in neokusni. Pravijo celo, da so Azteki, staroselci iz Južne Amerike, podarili Špancem rastlino krompirja kot maščevanje za gorje, ki so jim ga povzročili. Pri njih je krompir veljal za strupeno rastlino. 

Evropejci smo začeli gojiti užitne sorte krompirja šele v 18. stoletju, v 19. stoletju pa je to postala zelo pomembna poljščina, ki je večkrat obvarovala območja Srednje Evrope pred lakoto. Na tem območju namreč krompir odlično uspeva in daje razmeroma visoke donose tudi takrat, ko žita podležejo suši ali toči.

V 17. in18. stoletju so kuharji na francoskem dvoru morali pokazati neizmerno domišljijo, da so zadovoljili kapricam svojih plemenitih delodajalcev. Vedno so oprezali za novimi vrstami zelenjave in ustvarjali nove jedi, omake in slaščice. Krompir je takrat dobil ime »pomme de terre« – jabolko iz zemlje. Danes ga pripravljamo na 1001 način.

Ta najbolj razširjeni razhudnik na svetu (poleg tobaka in paradižnika) je kljub dobremu okusu zelo hladno živilo, ki ima izredno visok glikemični indeks. Po domače povedano: porcija krompirja nam pošteno dvigne sladkor v krvi, prav toliko, kot če bi pojedli vrečko bombonov ali celo čokolado. Prebavila potrebujejo veliko energije, da ga ogrejejo in prebavijo, po slastnem kosilu pa smo zelo utrujeni in zaspani. S kuhanjem in pečenjem »resetiramo« precej tiste močne, zemeljske energije krompirja, za njeno popolno eterično razgradnjo pa se porablja tista energija, ki jo sicer potrebujemo za delovanje možganov. Ajurvedski zdravniki ne priporočajo uživanje krompirja več kot enkrat na teden kot samostojno jed. Bolj priporočajo, da ga kombiniramo z drugimi vrstami zelenjave. Idealno je, če jed vsebuje tudi tiste dele rastline, ki so bili veliko na soncu: plod, liste in cvetove. Tako dosežemo ravnovesje in pravo kombinacijo okusov. Drugi način za izboljšanje krompirjevih lastnosti pa so začimbe in olja. 

Za domačo uporabo sem prilagodila stari mehiški recept »tortilla de patates«, kjer imajo začimbe in olja odločilno vlogo.

1 kg olupljenega krompirja

0,5 dl svetlega sezamovega olja 

1 žlica temnega sezamovega olja

polovica čebule (ali dve mladi čebuli – skupaj z zelenim delom)

1 čajna žlička gorčičnega semena

1 čajna žlička koriandrovih semen

vejica rožmarina

ščepec timijana

1 čajna žlička mlete kurkume

1 čajne žličke morske (ali himalajske) soli 

Olupljeni krompir naribamo na lističe. Čebulo sesekljamo. Na 0,5 dl sezamovega olja na hitro prepražimo gorčična in koriandrova semena ter jih odstranimo. Nato prepražimo čebulo – le toliko, da ovene, ne sme pa porumeneti. V krompir primešamo vse sestavine in oblikujemo od 4 do 5 kupčkov. Ponev za palačinke dobro segrejemo, dodamo nekaj kapljic temnega sezamovega olja in en kupček krompirjeve mešanice. Oblikujemo omleto in jo pokrijemo. Pečemo nekaj minut in pazimo, da se ne zažge. Nato jo obrnemo in pečemo še 2 minuti odkrito. Postrežemo s sezonsko solato. 

Na ta način smo hladnemu krompirju dodali sonce, ki je shranjeno v začimbah in sezamovem olju, ter ogenj štedilnika, ki je sežgal njegov zaspani in topi značaj. Ta jed je skladna in lahka, vsebuje pa tudi vseh šest okusov. Krompir in čebula dajeta sladkost, gorčica in timijan pekoč in grenak okus, rožmarin grenkega, sol da slanost, kurkuma in koriander pa še pridih trpkega. Rožmarin, čebula in gorčično seme so jedi dodali lastnost RAJAS – agresivnost, ki uravnovesi topo zaspanost. Seveda je ta jed usklajena – SATVIČNA le, dokler je sveža. Ko se ohladi in je postana, dobi spet lastnosti TAMAS – topost in lenost. 

Kot otroci smo oboževali pečen krompir, ki ga je mama narezala na kockice in spekla v ponvi. Vedno ga je izdatno posolila, dodala še malo česna in majarona. Ta jed pa je še mnogo boljša, če jo malo spremenimo in pripravimo krompirjev trojček.

500 g olupljenega krompirja

300 g korenja ali gomolja zelene

400 g mladih bučk

vejica zelene

po ena čajna žlička kurkume, soli in koriandra

ščepec mletega muškatnega oreščka

0,5 dl sončničnega olja

1 dl vode (ali malo več – po potrebi)

Vso zelenjavo narežemo na kockice (velikosti 2 cm), krompir in zeleno zmešamo ter dodamo vse začimbe. V ponvi segrejemo olje, vendar ne premočno, nato dodamo krompir in zeleno ter pečemo 10 minut pokrito. Vmes malo premešamo in dodamo malo vode. Nato dodamo še bučke in vse začimbe. Pečemo pokrito še približno 5 minut, občasno na hitro premešamo. Po želji pustimo, da se na dnu naredi zlata skorjica, vendar pazimo, da se ne zažge. 

Postrežemo s sezonsko solato.

Z dodatkom korenja, zelene in bučk smo zmanjšali količino krompirja in dodali malo več energije za ledvice in vranico.

Na ta način lahko krompirju dodamo tudi drugo zelenjavo (repa, koleraba, muškatne buče, zelje, stročji fižol, … Ne pozabimo dodati začimb, ki olajšajo presnovo škroba (kurkuma) in pospešijo potovanje skozi črevo (koriander, timijan, česen, …). Kdor ima rad še več pekočega okusa, lahko doda še ingver, poper ali piment.

Še ena dobra in jed, ki nas bo na hitro ogrela  in nasitila v hladnih dneh, ki prihajajo – krompirjeva enolončnica.

3 krompirji

3 korenčki

1 čebula

list ohrovta

100 g tofuja

vejica peteršilja

lovorjev list

1 čajna žlička semena črne gorčice

vejica majarona

sol, poper, po želji malo sojine omake

1 L vode

0,5 dl sončničnega ali svetlega sezamovega olja

Vso zelenjavo narežemo na koleščke ali kake druge tanke koščke. Na olju hitro prepražimo seme črne gorčice in takoj dodamo vso zelenjavo. Med mešanjem prepražimo – le 5 minut, nato dodamo vročo vodo in počakamo, da zavre. Dodamo še začimbe, kuhamo še 5 minut in ugasnimo ogenj. Postrežemo z dodatkom žlice kisle smetane ali sojine smetane.

Ni ga! Beljakovine in ogljikovi hidrati na enem krožniku so težko prebavljiva in uspavalna kombinacija. Tako jed si lahko privoščite le enkrat na teden, in sicer takrat ko lahko mirno počivate. Tako kot ni dobro sesti za volan s kozarcem vina pod kapo, tudi ni dobro voziti s takšnim kosilom v želodcu. Gotovo boste zaspali! Zato jejte krompir s solato. Beljakovinsko jed – tofu, sejtan, ribe ali meso pa ob drugem obroku, prav tako s solato.

Ali ste že nabrali kostanj? S kuhanim kostanjem lahko mirno nadomestite velik del krompirja.

Želim vam dober tek.