Skupaj razkrivamo

Kaj pomenijo certifikati in oznake kakovosti, ki jih srečujemo na izdelkih

Bio/Eko/Ekološko/Organic

Pogoj za pridobitev certifikata:

• Min 95% sestavin mora biti sledljivih iz eko-pridelave.
• Seznam morebitnih dodatkov je omejen le na dodatke naravnega izvora.
• V predelavi se ne uporabljajo gensko spremenjeni encimi, ali sintetično pridobljene sestavine.
• Pri reji živali so predpisani zelo strogi kriteriji, npr. prepoved uporabe antibiotikov in hormonov, zahteva po številu dni, ki jih živali preživijo na prostem, organska krma…

Obstajajo tudi posebni predpisi za predelavo. Npr. Eko piškoti se pečejo na precej nižjih temperaturah, kot konvencionalni, pri sirih se ne sme uporabljati gensko spremenjenih kultur in siril… Več lahko preberete v Pravilniku o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil in v Pravilniku o spremembah in dopolnitvah pravilnika o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil

Koliko lahko zaupamo eko oznakam

Neodvisni testi, kažejo na visoko zanesljivost teh oznak. V Evropi se odvisno od države, zanesljivost giblje med 90 in 97%. Tudi v primerih, ko so v živilih našli ostanke pesticidov, je šlo za desetkrat manjše količine, kot so v povprečju v standardnih izdelkih. Ob tem so ugotovili tudi to, da je razlog kontaminacije pogosto neustrezen prevoz, pogoji skladiščenja pri trgovcu (npr. deratizacija ali sredstva proti glivicam, ki jih uporabi trgovec v skladiščih), neustrezna predelava (mletje v konvencionalnem mlinu) ali neustrezna embalaža. V 80% pregledanih primerov kontaminacije ni šlo za uporabo pesticidov s stani pridelovalcev.

Biodinamična živila z oznako Demeter

Vsa živila z oznako Demeter izpolnjujejo vse pogoje predpisane za ekološko pridelavo in predelavo. Ob tem pa postavljajo biodinamiki dodatne zahteve, ki predstavljajo nabolj stroge standarde, ki jih imamo na voljo.

V biodinamični pridelavi ni dovoljeno uporabljati nobenega sintetičnega sredstva, tudi organsko pridobljena so strogo omejena in dovoljena le v določeni količini in pod posebnimi pogoji. Biodinamiki kakovost svojih živil izboljšujejo predvsem s skrbjo za ohranjanje zdravja in rodnosti tal. Zato zemlje ne gnojijo z gnojevko in nezrelimi komposti. Za zdravje komposta uporabljajo posebno pripravljene zeliščne pripravke. Zdravje rastlin krepijo z zeliščnimi preparati in čaji, s pravilnim kolobarjenjem in z upoštevanjem pravega časa za vsako opravilo. Živali v hlevih niso privezane, kravam ne režejo rogov, oplodnja živali se opravlja po naravni poti.

Neuform

Neurofm je interni standard verige trgovin z zdravo prehrano Reformhaus. Predstavlja veliko višji kriterij od konvencionalnega vendar ni povsem enak ekološkim pravilnikom. Kriteriji NEUFORM zagotavljajo, da so vse uporabljene sestavine brez ostankov pesticidov in brez gensko spremenjenih organizmov.

Več o vsebini, postopkih kontrole in izdelkih lahko preberete na strani NEUFORM INTERNATIONAL

Varovalno živilo

Vemo, da so bolezni srca in ožilja ena med najbolj razširjenimi tegobami naše civilizacije. Znak stiliziranega srca, s katerim označujejo varovalna živila, naj bi kupce opozarjala na takšno živilo, ki vsebujejo manj nasičenih maščob, ali holesterola, ali sladkorja, ali natrija, ali imajo nižjo energetsko vrednost. Pomembno je vedeti, da če živilo izpolnjuje le en od teh kriterijev ( npr. ima manj kot 3% maščob, ali manj kot 40kcal na 100 g), in že pridobi pravico do te oznake.

Nekatera živila že po svoji naravi izpolnjujejo ta pogoj. Npr. ovseni kosmiči so brez holesterola in brez sladkorja in natrija. Zato lahko vsaki ovseni kosmiči pridobijo to oznako. Oznaka v tem primeru ne pomeni, da so ovseni kosmiči tega proizvajalca boljši od sosednih na polici, da ne vsebujejo ostankov pesticidov in podobno. Oznaka nas le usmerja, da je bolje jesti ovsene kosmiče, kot denimo carski praženec. Če bi radi vedeli, koliko so eni kosmiči boljši od drugih, boste morali poiskati druge oznake (npr, ali so iz eko pridelave, koliko so sveži in podobno).

Enako je z oznako varovalno živilo na mesu. Najdete ga npr. na puranovih prsih, kar vam zagotavlja, da prsa vsebujejo manj maščob, kot denimo svinjski zrezek. Oznako lahko dobi vsak proizvajalec puranovih prsi, ki zanjo zaprosi, plača analize in potrebne prispevke. Oznaka ne pomeni, da so purani rejeni na bolj prijazen način. Če vemo, da je meso v vrhu živil, ki so obremenjeni z pesticidi, ostanki hormonov in antibiotikov, nam oznaka generične lastnosti, kot je odstotek maščob, ni prav v veliko tolažbo.

Zdravo življenje

Mercator je lansiral svojo blagovno znamko s široko ponudbo izdelkov pod oznako Zdravo življenje. V to kategorijo lahko pridejo vsi izdelki, ki izpolnjujejo pogoje za varovalna živila ali so iz eko pridelave. Promocija zdravega življenja je zagotovo pomembna in dobrodošla v družbi, ki jo bremeni veliko slabih prehranjevalnih navad. Vendar bodite pozorni na besedo ali. To, da je nekaj izdelkov z oznako Zdravo življenje iz eko pridelave, ne pomeni, da so vsa taka. To, da imajo nekatera manj maščob, ne pomeni, da jih imajo vsa. Pri vsakem izdelku je lahko kriterij uvrstitve eden med naštetimi. Zato vedno poglejte, kateri vidik zdravega življenja živilo ponuja in ali se to ujema z vašimi potrebami.

GMO FREE – Brez GSO

Vsa živila iz ekološke in biodinamične pridelave so avtomatično tudi živila pri katerih je zagotovljeno da ne vsebujejo gensko spremenjenih organizmov ker že izbira gojenih sort, izbira semen, sledljivost proizvodnje, kontrola vseh uporabljenih dodatkov in končna kontrola zagotavljajo, da izdelek ni prišel v kontakt z gensko spremenjenim materialom.

Nekateri proizvajalci so se odločili, da svoje izdelke dajo na dodatna testiranja, na podlagi katerih imajo pravico živila označevati BREZ GSO, ali GMO FREE. Takšno oznako lahko pridobijo vsa živila brez GSO, kar pomeni tudi živila, ki so gojena v hidroponiki, z umetnimi gnojili in pesticidi.

Naše potrošnike najbolj skrbijo izdelki iz soje, vendar so ravno ta živila pod najstrožjim nadzorom in nekajletne izkušnje kažejo, da ni razloga za strah, ko gre za sojino mleko, zrezke, tofu.

Večji rizik predstavljajo izdelki v katerih na sojo niti pomislimo ne, npr. klobase, keksi in druga peciva, namazi in podobno – ki niso pod ostrim nadzorom in se, kot je že bilo primerov, na tem področju lahko dogajajo hude kršitve.

Gluten Frei – Gluten free – Brez glutena

Obstajajo živila, ki že po naravi ne vsebujejo gluten (npr soja, ajda, koruza, riž…) Označevanje in certificiranje izdelkov z oznako Gluten free (Brez Glutena) je predvsem namenjeno olajšanju izbire osebam s posebnimi prehranskimi potrebami.

Živila, izdelana iz žit ali križancev žit, ki naravno ne vsebujejo glutena, smejo vsebovati največ 20 mg glutena na kg v suhi snovi.

Pri predelavi živil, ki naravno ne vsebujejo glutena, se ne smejo uporabiti kot sestavina, aditiv ali pomožno tehnološko sredstvo pšenični gluten oziroma izdelki iz beljakovin žit, ki vsebujejo gluten.

V živilih se lahko uporabijo tudi pšenica, rž, ječmen, oves… če jim je predhodno odstranjen gluten. Vsebnost glutena po postopku odstranjevanja ne sme presegati 200 mg na kg v suhi snovi.

Oznaka brez glutena ne daje zagotovil o načinu pridelave (Eko, bio, biodinamično) Če vas zanima več, preberite pravilnik, ki je objavljen na straneh Slovenskega društva za celiakijo.

BDIH

BDIH je certifikat za naravno kozmetiko, ki mora izpolnjevati naslednje kriterije:

• Uporabljajo se naravne rastlinske surovine, pretežno iz certificirane ekološke pridelave ali kontroliranega nabiranja divje raslih rastlin.
• Testiranje na živalih ni dovoljeno.
• Surovine, ki so na trgu od leta 1998 se lahko uporabijo le če niso testiranje na živalih.
• Uporaba anorganskih soli ali mineralnih surovin je načeloma prepovedana, razen specificiranih izjem.
• Uporaba ekstrahiranih naravnih surovin skozi procese hidrolize, hidrogenizacije, esterifikacije, transesterifikacije je strogo regulirana.
• Prepovedana je uporaba sintetiziranih barvil, sintetiziranih dišav, etoksiliziranih surovin, silikonov, parafina in drugih derivatov nafte.
• Za zagotavljanje varnosti izdelkov je dovoljena uporaba naravnih konzervansov ter omejena količina naravnim - identičnih konzervansov kot so: benzoid acid, salicil acid, sorbic acid ter njuni soli, in benzyl alkohol.
• Obsevanje izdelkov ni dovoljeno.
• Uporaba gensko spremenjenih organizmov ni dovoljena.
• Proizvodni proces mora biti prijazen do okolja.
• Ambalaža mora biti iz okolju prijaznih materialov.

Seznam certificiranih izdekov lahko preberete na www.kontrollierte-naturkosmetik.de

Soil Association

Pridobljeni certifikat Soil Association je dokazilo o maksimalni vsebnosti organskih sestavin v izdelku, minimalni količini sintetičnih sestavin (samo tam, kjer so zaradi varnosti pri uporabnosti izdelka nujne, a morajo prestati toksikološke teste in biti biorazgradljive), minimalni predelavi in jasnosti označevanja vseh sestavin. Vse sestavine morajo biti zdravju neškodljive (izključene so vse potencialno toksične; tako na znanstveno dokazani kot »preventivni« osnovi). V njih ne sme biti nano delcev in gensko spremenjenih sestavin, niti snovi, ki bi izvirale iz ogroženih vrst.

Izdelek, ki ima logo Soil Association in je označen kot organski, mora vsebovati minimalno 95% organskih sestavin. V primerih, kjer ni moč zagotoviti organskih sestavin, organizacija potrjuje samo izdelke, ki vsebujejo vsaj 70% le-teh (npr. v šamponih), a morajo poleg loga imeti tudi oznako »narejeno iz xx % organskih sestavin«, da ne bi bili zavajajoči.

Znak Soil Association je tudi potrdilo, da v izdelku ni močnih konzervansov (parabenov, uree, metildibromo glutaronitrila, kvarternija in triklosana), ostrih surfaktantov (detergentov – natrijevega lavril / lavret sulfata, amonijevega lavril sulfata), naftnih derivatov (tekočega parafina, propilen glikola, butilen glikola, dietilen glikola, polietilen glikola, mineralnih olj), dimetikona, umetnih dišav in barvil, otokrilena, dietanolamina (DEA), monoetanolamina (MEA), trietanolamina (TEA), pa tudi ne 1,4 - dioksana.

Več informacij si lahko poiščete na http://www.soilassociation.org/.

Ključne besede:
ekocertifikat, bio, eko, ekološko, organic

• Uvod v eko-bio gradnjo
• Kaj pomeni EKO in kaj BIO hiša?

0