Skupaj razkrivamo 30.11.2011 Potresi ubili 780.000 ljudi! V zadnjem desetletju so potresi povzročili največ smrtnih žrtev, ko gre za naravne katastrofe. 780.000 mrtvih v tem obdobju predstavlja 60 % vseh žrtev naravnih nesreč, objavljajo v reviji Lancet. Ob tem so potresi neposredno prizadeli še 2 milijarde ljudi, ki so bili z njimi povezani. Torej skoraj tretjino svetovnega prebivalstva. Najbolj smrtonosen v tem obdobju je bil potres na Haitiju leta 2010, ki je ubil 316.000 ljudi. Sledi potres, ki mu je sledil cunami decembra 2004, ki je na obalah indijskega oceana ubil 227.000 ljudi. Na tretjem mestu je potres v jugozahodni kitajski provinci Sečuan leta 2008, ki je vzel 87.500 življenj. Bilanca Fokushime bo poznana šele v prihodnosti, ko se bodo pokazale dolgoročne posledice radioaktivnosti. In zakaj se s takšno problematiko ukvarja ugledna medicinska revija Lancet? Predvsem zato, ker postajajo po mnenju uredništva potresi vse večje zdravstveno tveganje in je treba zdravnike bolje pripraviti na ukrepanje v tovrstnih primerih. Močni potresi naenkrat povečajo število tistih, ki so potrebni pomoči, na enega do osem odstotkov prebivalstva. Razmerje med mrtvimi in poškodovanimi se sicer razlikuje, vendar iz izkušenj ocenjujejo, da se giblje okrog 1:3. Torej pridejo na enega smrtno poškodovanega še trije poškodovani preživeli, ki so potrebni pomoči. Prvi val poškodb in potrebnih ukrepov nastane takoj po potresu. Zato prvih nekaj ur po potresu večina smrti nastopa zaradi obsežnih poškodb ali izkrvavitev. Drugi val nastopa nekaj ur po potresu, in sicer kot posledica notranjih krvavitev ter poškodb notranjih organov. Tretji val pa se začne nekaj dni ali tednov pozneje, ko mnogi umirajo zaradi sepse ali večjih okvar organov. Med preživeli je veliko takšnih, ki imajo poškodovane ledvice, jetra ali vranico, ter takšnih s poškodbami hrbtenice in okostja. Najbolj občutljivo je prebivalstvo otrok, ki v potresih predstavljajo 25–53 % poškodovanih. Ob pomoči pri iskanju in reševanju se moramo pripraviti tudi na morebitne epidemije, do katerih lahko pride v zbirnih centrih in preobremenjenih zakloniščih. Dolgoročno pa so potresi tudi grožnja mentalnem zdravju, saj povzročajo zelo visok stres in šok, ki jima pogosto sledi tudi depresija. Raziskovalci, ki so pripravili navedeno poročilo, še posebej opozarjajo na neobvladljivi položaj, do katerega lahko pride, če bi potresi ali druge naravne katastrofe doletele zelo poseljena območja, kot so Tokio (32 milijonov prebivalcev), Mexico City (20 milijonov), Los Angeles (15 milijonov) ali Istanbul (9 milijonov). Ste si oddahnili, da smo, na srečo, tako majhni? Predstavljajte si, da bi v Sloveniji nujno medicinsko oskrbo naenkrat potrebovalo 20.000–60.000 ljudi (1–3 % prebivalstva)? Ali da bi morali na urgenci Kliničnega centa naenkrat oskrbeti 3.000–9.000 ljudi? Če temu dodamo še izrazito visoko prevalenco MRSE in drugih bolnišničnih okužb, ki jih imamo že zdaj (brez izrednih dogodkov), je vsakomur hitro jasno, da bo tudi v izrednih okoliščinah najbolje čim bolje poskrbeti sam zase in za tiste, ki so ob nas. Ste pripravljeni na to? Pomagajte si sami Preverite svoje zaloge tistega, kar lahko odloča o življenju v morebitnih kriznih trenutkih. Ker ne veste, kje vas lahko nekaj doleti, je na več mestih dobro imeti tisto, kar bi lahko najbolj potrebovali ob sebi, v avtu, v pisarni, doma ali na lahko dosegljivem mestu izven hiše (npr. v vrtni uti, kamp prikolici in podobno): - Oskrba ran in poškodb, protibolečinska sredstva, sanitetni material, … - Zdravila, brez katerih ne morete. - Čista voda in pripomočki, s katerimi jo lahko očistite (filtri, tablete, …). - Živila z visoko prehransko vrednostjo (vsaj za nekaj dni). - Topla oblačila. - Vzdržljiva in topla obutev. - Baterije. - Orodje. - Rokavice. - Piščalka. - Nož. - Vžigalnik, sveče, pripomočki za zakuriti ogenj. - Osnovna sredstva za osebno higieno. Namesto novoletnih okraskov, slaščic in »praholovcev« raje kupite nekaj, kar lahko odloča o življenju. Ne gre za pokvarljivo robo. Prej ali slej vam lahko pride zelo prav.
Ključne besede: Sorodni članki:
0,015625 |
Iskanje
S ključnimi besedami lahko hitro in enostavno pridete do željenih informacij.
Želite brati naše novice tudi v prihodnje?
Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.
1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.
2. Tako, da namenite del vaše dohodnine:
- preko portala e-Davki: Elektronska oddaja.
- ali po pošti pošljete izpolnjen obrazec: Obrazec.