Večino bakterij, ki so uradno imenovane patogene, imamo skoraj vsi že v telesu, vendar nam v normalnih okoliščinah ne povzročajo težav. Šele ko zaradi različnih dejavnikov nastopijo ugodni pogoji v določenih tkivih ali organih, dobijo nekatere med njimi prostor za hitro rast. 

Ko smo v stanju odsotnosti, se takšni pogoji lahko zelo hitro ustvarijo. Prekomeren stres, skrbi, jeza, pohlep in druga negativna čustva na eni strani, po drugi pa neprimerna prehrana, pomanjkanje gibanja in svežega zraka, pogosta uporaba antibiotikov, kemoterapija in podobno kradejo telesu energijo ter ustvarjajo ugodna tla za prekomerno razrast številnih bakterij. Težav se vedno lahko lotimo na več načinov, najpogosteje pa izberemo bodisi vojno proti njim v smislu „pobij vse“ ali pa se skušamo spraviti z njimi in živeti v prijaznem sožitju, zavedajoč se, da imajo bakterije v telesu tudi ogromno koristnih nalog.

Vzrok za različne želodčne težave je lahko med drugimi tudi prekomerno razraščena bakterija Helicobacter pylori. Ob tem je treba poudariti, da ima navedeno bakterijo v sebi približno polovica ljudi, pa to ne pomeni, da jim pretijo gastritis, želodčne razjede, razjede na dvanajstniku, karcinom želodca in druge bolezni. Prav tem boleznim pa medicina kot vzrok najpogosteje pripiše prisotnost bakterije H. pylori v telesu. Ko ji napovemo vojno z invazivnimi antibiotičnimi kurami, vzroka nikakor ne odpravimo. Nasprotno, bakterije se kaj hitro ponovno naselijo v želodčni sluznici, mi pa imamo opravka s še dodatnimi nevšečnostmi, ki jih za seboj pusti jemanje zdravil. In kaj je vzrok za prekomerno razrast H. pylori? To, da nam nagaja prebava? Prej velja nasprotno! Mi nagajamo lastni prebavi. Mešamo jedi, ki ne gredo skupaj, prepolnimo želodec, smo premalo hidrirani – kar vse skupaj pripelje do predolgega zadrževanja kisline v želodcu. H. pylori le opravlja svojo nalogo. Zmanjšuje odvečno kislino. To počne preprosto tako, da jo poje. In če je kisline preveč, bo tudi H. pylori imela številčno potomstvo in iz čistilke bo prerasla v nadlogo. 

Tudi prisotnost nekaterih bakterij v črevesnem in urinarnem traktu ne pomeni, da bomo imeli vsi urinarne ali črevesne okužbe. Clostridium dificcile, Escherichia coli, Enterococcus faecalis in številne druge so prisotne v črevesju mnogih, pa ne povzročajo nikakršnih težav. Mnoge pa lahko v telo prispejo tudi skupaj s hrano, ki jo zaužijemo (Listeria monocytogenes, Shigella in druge), nekoliko manj znane, pa zato nič manj pogoste, so tudi bolnišnične okužbe (Pseudomonas aeruginosa, Staphylococcus aureus – MRSA in druge). 

Da bakterije uživajo v našem telesu, smo krivi v veliki meri sami. Uživamo preveč beljakovin (predvsem meso), ki so odlično gojišče za patogene organizme. Črevesno floro smo v dobri meri uničili s kemijo ali sestradali z vlakninsko revno prehrano. S sedenjem in skrbmi pa škodujemo peristaltiki črevesja in strupe zadržujemo v telesu veliko dlje, kot bi bilo običajno. 

Ali ste vedeli, da nam narava nudi vse potrebno, da do prekomerne kolonizacije bakterij sploh ne pride? Poleg notranjega ravnovesja, za katerega moramo poskrbeti sami, pojdimo po prvo pomoč v svojo kuhinjo. Mnogo živil, ki jih z lahkoto uvrstimo v vsakodnevno prehrano, ima izrazito protibakterijsko delovanje. Zeljnata solata in druge zeljnice, redkvice, česen, zelena listnata zelenjava in skoraj vse začimbe ohranjajo bakterije v naših prebavilih v ustreznem razmerju, pri prekomerni naselitvi pa so nadvse učinkovito naravno zdravilo.

Odlična protivnetna živila so tudi kokosovo olje, avokado, jagodičevje, za krepitev črevesne flore pa ne pozabite na mlečno-kislinsko fermentirana živila (kisli kruh, kislo zelje in repa, miso pasta, fermentirani mlečni napitki, sirotka, Molkosan), ki jim po potrebi dodajajte kakovostne pro- in prebiotike. Za hitre učinke začnite žvečiti koreninice papaje, ki naredijo veliko pospravljanje patogenih organizmov v črevesju in hitro okrepijo črevesno floro. Ob tem papaja tudi encimsko obdela ostanke slabo prebavljene hrane, predvsem beljakovin, in s tem prepreči, da bi te gnile v črevesju.

Podobno delujejo tudi topinambur, korenina yacon, cikorija in drugi dobri viri inulina, ki je odlično hranilo za koristne bakterije, ob tem pa telo založijo tudi z dragocenimi rudninami.

Pogoj, da bodo vsa ta živila v telesu učinkovala, je zadostna hidriranost, zato poskrbite za vnos vsaj dveh litrov čiste vode dnevno. 

Ko govorimo o protibakterijskem delovanju posameznih začimb, težko najdemo takšno, ki nima tudi takšnega učinkovanja. Moč posamezne začimbe in odmerek, ki pripelje do želenega terapevtskega učinka, sta pri posamičnih začimbah seveda različna, vendar ko svojo kulinariko popestrimo z njimi, hitro zadovoljimo mnogo več, kot le svoje brbončice. 

(povzeto po knjigah Ščepec rešitve I in Ščepec rešitve II)

Bazilika - Deluje na skoraj vse rodove bakterij. Izvlečki iz bazilike so poleg dokazanega in vitro protimikrobnega (Salmonella, E. coli, Staphylococcus aureus, Listeria monocytogenes, ...) delovanja učinkoviti tudi proti notranjim parazitom.

Cimet - Učinkovit je pri bakterijah, virusih, glivicah in zajedavcih hkrati. Izvleček cimetove skorje v koncentraciji 0,1 % lahko popolnoma ustavi razvoj številnih mikroorganizmov, vključno z naslednjimi: Escherichia coli, Staphylococcus aureus in Candida albicans.

Čemaž - Pospešuje in olajša prebavo, obenem pa preprečuje gnitje hrane in razvoj patogenih organizmov in zajedavcev v prebavilih.

Česen - Uravnava delovanje črevesne flore, saj zavira hitro razmnoževanje neželenih bakterij. Zmanjšuje gnilobne in strupene snovi v črevesju ter ga razkužuje.

Drobnjak - Dialil sulfidi v eteričnem olju drobnjaka delujejo na večino bakterij, ki se pojavljajo v hrani, vključno z Escherichio coli. 

Hren - Hrenova korenina deluje močno protibakterijsko, tako proti po Gramu pozitivnim kot negativnim bakterijam. Izotiocianati v hrenu lahko uspešno izbojujejo boj proti bakterijam, kot so stafilokoki, vključno z bolnišnično MRSA.

Klinčki - Delujejo kot varovalno sredstvo pred nevarnimi bakterijami, kot sta Escherichia coli in Listeria monocytogenes v siru in mesu. Olje klinčkov je med najbolj učinkovitimi eteričnimi olji proti sevom E. coli.

Koper - Eterično olje kopra dobro deluje proti bakterijama Penicillium citrinum in Bacillus cereus ter plesni Aspergillus niger, ki sta pogosti povzročiteljici zastrupitev s hrano. Vodni izvleček semen kopra se po učinkovitosti kosa s sintetičnimi antibiotiki že pri minimalni koncentraciji (20–80 mg/ml). Najbolj učinkovit je pri vodni ekstrakciji pri temperaturi 40 stopinj Celzija in ne višji (lahko ga pripravite doma sami kot mlačen čaj). Inhibira večino bakterij, ki človekovo telo napadejo sistemsko: stafilokoki, enterokoki, salmonele, E. coli in druge. 

Koriander - Eterično olje koriandra zavira bakterije in deluje antimikotično. Pospešuje izločanje sluzi na poškodovanih sluznicah, kar je zlasti pomembno pri ranah na črevesju in Crohnovi bolezni, saj s tem onemogoča bakterijam, da bi se pripele na ta tkiva, in pospešuje celjenje ran.

Koromač - Vodni izvleček semen koromača pri 40 stopinjah Celzija deluje odlično proti večini klinično pomembnih bakterij (stafilokoki, enterokoki, pnevmokoki, salmonele, E. coli in bakterije, ki povzročajo diarejo). Proti pnevmokokom in bakterijam, ki povzročajo prebavne motnje in diarejo, je koromač (60 mg/ml) celo boljši od klasičnih antibiotičnih zdravil.

Kreša - V različnih znanstveno podprtih virih je navedeno, da so in vitro poskusi pokazali zelo dobro protibakterijsko delovanje vodne kreše.

Kumina - Izjemno učinkovita proti bakteriji Helicobacter pylori. Močan naravni antibiotik, ki zavira razvoj različnih patogenih organizmov, ki so v telo prispeli s hrano.

Limonska trava - Eterično olje limonske trave 100-odstotno uspešno odpravlja številne za človekovo zdravje nevarne, po Gramu pozitivne in po Gramu negativne organizme. Deluje tudi proti t. i. večkratno odpornim bakterijam, ki so odporne na tri ali več antibiotike! Gre za Staphylococcus aureus (MRSA), Enterococcus faecalis, Escherichia coli, Klebsiella pneumoniae, Pseudomonas aeruginosa in Acinetobacter calcoacetica ter vrste Salmonella in Serratia marcescens.

Lovor - Zelo močno učinkovanje cineola proti bakterijam, ki se lahko razmnožijo v hrani, Escherichia coli, Listeria monocytogenes, Salmonella Typhimurium in Staphylococcus aureus.

Majaron - Majaron že v zelo majhnih količinah zavira razvoj bakterij v klobasah, uporabljen v večjih količinah pa jih celo uničuje. Metanolni izvleček majarona je zelo učinkovita zeliščna zaščita pred patogenimi bakterijami Bacillus subtilis, B. Megaterium, Escherichia coli, Proteus vulgaris, Pseudomonas aeruginosa in Staphylococcus aureus ter nekaterimi glivicami.

Učinkovit tudi pri zaviranju listerije, ki postaja vse večja skrb pri zagotavljanju varnosti živil.

Meta - Eterično olje poprove mete dobro deluje proti patogenim sevom za človeka nevarne bakterije Escherichie coli. Odlično se je izkazala tudi proti MSSA in proti MRSA. Še vedno učinkovito, vendar nekoliko manj, je bilo olje mete proti bakterijam Pseudomonas earuginosa, Streptococcus faecalis in Klebsiella pneumoniae.

Mentol in menton, glavna sestavna dela eteričnega olja poprove mete, zavirata celo rast trdovratne želodčne bakterije Helicobacter pylori (povzroča kronični gastritis).

Origano - Je med najbolj učinkoviti zelišči, saj tudi do več kot 90-odstotno opravi s širokim spektrom bakterij (pnevmokoki, streptokoki, E. coli, enterobakterije, salmonele, mikrokoki, B. subtilis, P. aeruginosa, ...).

Pehtran - Alkoholni izvleček zavira rast bakterij Pseudomonas aeruginosa, Escherichia coli, Shigella in Listeria monocytogenes.

Piment - Pimentovo olje deluje proti večini patogenih bakterij, kot so Escherichia coli, vrste Salmonella ter Listeria monocytogenes, ki se lahko pojavljajo v hrani.

Poper - Raziskave so potrdile njegovo protibakterijsko delovanje, zanimivo pa je tudi, da nekatere organe poper obvaruje pred vplivom toksičnih snovi.

Rožmarin  - Odlično protibakterijsko delovanje rožmarinovega eteričnega olja na šest za človeka patogenih bakterij (Staphylococcus aureus in Bacilus substilis, Escherichia coli, Klebsiella pneumoniae, Pseudomonas aeruginosa, Proteus vulgaris). 

Tudi proti bakterijam, ki kvarijo meso, se je rožmarin izkazal kot ena izmed štirih začimb, ki to najbolje preprečujejo. Ostale začimbe so bile še klinčki, cimet in piment.

Sivka - Alkoholni izvleček iz cvetov sivke zavira rast nevarne želodčne bakterije Helicobacter pylori.

Šetraj - Alkoholni izvleček vrtnega šetraja odlično protimikrobno učinkuje proti mnogim bakterijam (kot so Bacillus subtilis, Enterococcus fecalis, Pseudomonas aeruginosa, Salmonella eteritidis, Streptococcus pyogenes, ...) ter glivam in kvasovkam.

Timijan - Učinkovit predvsem proti po Gramu pozitivnim bakterijam (Pseudomonas aeruginosa, Staphylococcus aureus, Escherichia coli, Salmonella typhimurium in Shigella). 

Vanilija - Vanilin zavira rast naslednjih patogenih bakterij: Escherichia coli, Pseudomonas aeruginosa, Enterobacter aerogenes, Salmonella enterica, Candida albicans, Lactobacillus casei, Penicillum expansum, in Saccharomyces cerevisiae.

Zdravilen učinek ima tudi pri kroničnih vnetjih črevesja.

Zelena - Eterično olje, predvsem njegova glavna sestavina limonen, deluje proti nevarni želodčni bakteriji Helicobacter pylori.

Žajbelj - Deluje proti glavnim patogenom za človeka, kot so streptokoki in korine bakterije, Staphylococcus aureus, Streptococcus pneumoniae, Streptococcus albus in Salmonella.

Vasabi - Izvlečki iz vasabija delujejo, na primer, proti običajnim patogenim sevom Escherichie coli in Staphylococcus aureus, ki povzročajo okužbe in zastrupitve s hrano. Njihovo rast pa vasabi zavira do različnih stopenj.

Izotiocianati delujejo celo proti trdovratni želodčni bakteriji Helicobacter pylori.

Vse, kar je navedeno zgoraj, je rezultat znanstvenih raziskav. Večino zapisanega so naši predniki vedeli že davno pred pojavom sodobne znanosti. 

Danes bi verjetno le s težavo našli kuhinjo brez hladilnika, vendar pa le nekaj desetletij nazaj zanj še nikoli niso slišali. Kako so takrat znali ohraniti, denimo, meso in kako to dandanes še vedno počnejo na mnogih tržnicah brez elektrike in vode v Afriki in Aziji? Varnost hrane, zlasti mesa in rib, je v preteklosti in ponekod še danes temeljila na uporabi začimb. To je največja referenca začimb in obenem tisočletni dokaz o njihovi moči!

Tudi če si zares ne utegnete pripraviti obroka, lahko začimbe s pridom uporabljate. Poskusite sladoled z dodatkom vasabija, kavo s klinčki, kakav z vanilijo, med s cimetom, sendvič z dodatkom hrena ali kreše. Če se pretežno prehranjujete zunaj, imejte v torbici svojo začimbno mešanico, s katero začinite običajno pusto gostilniško hrano. Če vam nič od tega ne uspe, si vsaj pred spanjem privoščite skodelico bazilikinega ali majaronovega čaja ali grizljajte semena koromača.