Zagotovo ste v otroštvu prebrali veliko pravljic, v katerih se svetle sile bojujejo proti temnim. V sodobnem času so pravljice zamenjali hollywoodski spektakli, vendar pa je sporočilo vedno enako. Tema naj bi pripadala vampirjem, volkodlakom, mrtvim, črni magiji, …, svetloba pa simbolizira življenje in ljubezen.

Naši predniki so se povezanosti življenja in svetlobe še kako zavedali. Zato so sonce slavili kot božanstvo, se mu zahvaljevali za svetlobo, s katero omogoča življenje rastlinam, živalim in človeku. Otroke v šoli učimo, da so to počeli zato, ker so bili primitivni ter v strahu pred lakoto in mrazom. 

Danes tudi znanost potrjuje, da so naši predniki dobro prepoznali energijo, ki je za vsem materialnim svetom. Dobitnika Nobelove nagrade David Bohm in Albert Szent Giorgi sta ugotovila, da materija, iz katere je vse sestavljeno, ni nič drugega kot zamrznjena svetloba. Atomi, iz katerih smo sestavljeni, vsebujejo le majhen delček materije. Tisto, kar nam daje občutek trdnosti nas samih in sveta, v katerem živimo, pa je dejstvo, da se elektroni v njem tako hitro premikajo, da ustvarjajo vtis, da gre za veliko več materije, kot je je v resnici. To premikanje oziroma valovanje svetlobe je gonilna sila, ki nas drži skupaj. Zato menimo, da je miza trda, da smo tudi sami iz »dobrega testa« in da je zemlja, ki nas nosi, trdna. Če pa atome pogledamo pod močnim mikroskopom, ugotovimo, da materije tam skorajda ni. So le elektroni, ki drvijo okrog jedra tako hitro, da, podobno kot pri ventilatorju, ki ga prižgete, enostavno nič ne more priti vmes. 

Pod besedo svetloba se skriva veliko več kot le fizični pojavi. Sodobni fiziki se v zadnjem času veliko ukvarjajo s fotoni, ki so del svetlobnega spektra in za katere velja da se obnašajo kot materija in valovanje hkrati. Kljub temu da je njihova masa enaka ničli, še kako vplivajo na procese in prenos energije. 

Kitajci so to vedeli že tisočletja nazaj – vedeli so da je svetloba obenem tudi prana. To so pred enim tisočletjem vedeli tudi vodilni zdavniki starega veka, ki so v svetlobi prepoznavali aktivne zdravilne moči. 

Kako je možno, da ob vseh spoznanjih, kako pomembna je svetloba za naše življenje in zdravje, od nje vse bolj bežimo?

Rastline, ki jih uživamo, so večinoma vzgojene v rastlinjakih in hidroponičnih obratih ob umetni svetlobi. Večina živali, ki končajo kot hrana sodobnega človeka, je v času svojega življenja videla zelo malo svetlobe. 

Hrano obdelujemo tako, da na naše police prihajajo mrtva trupla nekoč hranilnih snovi, v katerih ni več življenja. Izgnali smo ga z visokimi temperaturami, s kemikalijami, z obsevanjem, … Pomislite sami, kakšen delež vaše prehrane predstavljajo zares sveži izdelki? (Pri tem ne mislim na sadeže, ki so obrani zeleni in so do vas potovali nekaj mesecev.)

Vsi vemo, kako je videti rastlina, ki ji primanjkuje svetlobe. Če le želimo videti, hitro ugotovimo razliko med vitalnostjo živali, zaprte v hlevu, in tiste, ki se svobodno giblje naokrog. Kako so nas potem uspeli prepričati, da večji del svojega življenja preprosto silimo v zaprte prostore? Znanstveniki so izračunali, da se sodobni človek na soncu zadržuje le 5 % časa v primerjavi s časom, ki ga je na soncu preživel pred sto leti. 

V krasni in duhoviti knjigi Papalagi haitski poglavar nezdravi videz belega človeka primerja z mrtvim lignjem. Res ni daleč od resnice. 

Še več, sodobni človek je to bivanje v temi celo razglasil za merilo svojega uspeha. To, da svoje dneve prebije v zaprtih škatlah, ki jim reče stanovanje, pisarna, klimatizirani avto, nakupovalna središča, zabaviščni parki, in se celo rekreira v zaprtih škatlah, ki jim rečemo fitnes, wellness ali tereni za tenis in podobno, naj bi bil znak našega razvoja in kultiviranosti!

Naši predniki so se dobivali pod stoletnimi drevesi, ko so želeli priti do pametnih odločitev. Sodobni voditelji pa poznajo le klimatizirane parlamentarne dvorane brez oken. Morda tudi to vpliva na to, da je sodobna politika tako oddaljena od življenja in narave. 

Tudi navadni smrtniki v naravi vidimo vse več nevarnosti. V sprehode po naravi se odpravljamo opremljeni, kot da bi šli na drugi planet. Poškropimo se s sredstvi proti klopom, komarjem in drugim »sovražnikom«, kožo zaščitimo s kremami z visokimi UV faktorji, oči zaščitimo z očali z močnimi filtri, vodo nosimo v posebnih posodah, v nahrbtniku imamo hrano, oblačila, prvo pomoč. Se vam to res zdi povratek k naravi?

Če se od narave niste preveč oddaljili, je to precej preprosto. Le pustite več svetlobe v svoje življenje. Zaužijte več divjeraslih rastlin in začimb (te imajo celo do stokrat večjo sposobnost skladiščenja svetlobe od kultiviranega sadja in zelenjave), zagotovite telesu dovolj kakovostnih maščob, ki omogočajo skladiščenje te svetlobe, in kar je zelo pomembno, izognite se temačnim mislim in občutkom strahu, jeze, skrbi, žalosti in pohlepa, ki ustavljajo vašo sposobnost sprejemanja svetlobe. 

Če pa sodite med tiste sodobne, kultivirane in po merilih današnje civilizacije uspešne urbane ljudi, utegne biti bolj zapleteno. Čim dlje smo od svetlobe, vse težje jo sprejemamo. Dokaz za to so ljudje, ki so se toliko oddaljili od sebe, da jih je kronično pomanjkanje energije pripeljalo do težkih bolezni. Težki bolniki praviloma svetlobe ne prenesejo več, moti jih in utruja. Na žalost je tudi vse več mladih ljudi, ki dan raje prespijo in »živijo« ponoči. 

Kot lahko preberete v članku na 16. strani, moramo biti v harmoniji s sončnim valovanjem, da bi lahko vase sprejemali svetlobo. Masaru Emoto je ugotovil, da to dosežemo, ko smo v energiji brezpogojne ljubezni in hvaležnosti. Dr. Budwigova se je ukvarjala tudi s fizičnim vidikom in ugotavljala, da sprejem svetlobe v telo zahteva tudi zadostno prisotnost kakovostnih maščob, predvsem tistih z največjim energijskim nabojem, kot jih najdemo v omega 3 esencialnih maščobnih kislinah.

Vsak del rastline ima svojo energijo, ki energijsko hrani in spodbuja različne dele našega telesa. Tu ne govorimo o vsebnosti vitaminov in drugih hranil, temveč o valovanju, ki je specifično za različne dele rastlin. Biodinamiki temu rečejo delovanje etrov, na vzhodu pa delovanje elementov. Po spoznanjih antropozofske medicine naj bi korenine najbolj spodbujale naš razumski del, plodovi naj bi energijsko vzdrževali naš metabolizem, listi energijsko prehranjujejo roke in noge, cvetovi, v katerih je največ etra svetlobe, pa hranijo našo duševnost in zavest. 

Zahodnjaki, v primerjavi z drugimi narodi, pojemo zelo malo cvetov. Razen kakšnega zdravilnega čajčka in uživanja cvetače in brokolija cvetov skorajda ne uživamo. Pa bi nam še kako koristilo. V času poletja imamo na voljo veliko užitnih cvetov – seveda ne takšnih, ki jih boste kupili v cvetličarni. Uživamo lahko moške cvetove bučk (brez pestiča), cvetove vrtnic, dalij, kapucink, drobnjaka, ameriškega slamnika, žajblja, izopa (ožepka), timijana, ognjiča, šentjanževke, borage, … Vse to se vam ponuja kot materializirana svetloba. Le zaužiti jo je treba. 

Cvetove je najbolje uživati surove in sveže natrgane. Za boljši okus in tudi delovanje priporočam, da jih uživate na solati ali v sladicah, ki jim dodate tudi žlico orehovega ali konopljinega olja.

Barva cvetov kapucink priča o njihovi pikantnosti. Najmanj pikantni so rumeni cvetovi, najbolj pa rdeči. Vsebujejo naravne antibiotične snovi in so zelo dobrodošel dodatek solatam, sendvičem ali jogurtu. 

Cvetove buč odtrgamo, obrnemo tako, da je svileni notranji del obrnjen navzven, in odtrgamo pestič, ki je zelo grenek. S prsti natrgamo in po želji začinimo z oljem in drugimi začimbami.

V različnih filmih, dopisih in knjigah vse bolj zasledimo informacije, da živimo v času velikih sprememb v valovanju svetlobe. Ta svetloba naj bi omogočila dvig zavesti in aktiviranje potencialov človeka, ki se jih večinoma niti ne zavedamo. Tistim, ki se še naprej želijo hraniti z energijo strahu, tesnobe, pohlepa in tako izkoriščati človeka za svoje cilje, takšen dvig zavesti ni v interesu. 

Nenehne grožnje s krizo, z odpuščanji, z vojnami, s kataklizmami so le sestavni del scenarija, ki bi vibracije vzdrževal v območju nezmožnosti sprejemanja Svetlobe. 

Po mnenju nekaterih avtorjev so tudi chemtraili, s katerimi v zadnjem času tako intenzivno prekrivajo naše nebo, med drugim namenjeni zmanjšanju dosega te nove energije, ki naj bi pritekala na Zemljo. V patentu, ki je javno dostopen, ne skrivajo, da je namen posipanja z aluminijem in barijem zmanjševanje dostopa sončnih žarkov do Zemlje. S tem naj bi pripomogli k zmanjševanju globalnega segrevanja. Zdaj, ko veste, da sončni žarki ne prinašajo le toplotnega valovanja, temveč veliko več, je logično, da tudi ta del sončne energije zaradi chemtrailov ne doseže Zemljine površine. 

Zanimivo je opazovati, kdaj je tega kemičnega zapraševanje največ. Če boste zapisovali datume, boste ugotovili, da nas najbolj intenzivno posipavajo prav v času, ki ga že skozi zgodovino poznamo kot čas največjih energij (od božiča do 6. januarja, v času velike noči, ob polni luni in podobno). 

V tej luči lahko opazujemo tudi vse druge motnje, predvsem elektromagnetni smog, ki se širi z neverjetno hitrostjo. Skorajda ni kotička planeta, ki ni prekrit z mobilno telefonijo. Kar ne dosežejo z Zemlje, pokrivajo s sateliti. WI-FI območja se širijo z neverjetno hitrostjo. Ali res v takšni količini elektromagnetnih šumov še lahko sprejemamo tisto, kar bi nam stvarstvo želelo prišepniti?

Večina ljudi ne prepoznava nevarnosti, ki izhajajo iz manipulacij z elektromagnetnimi valovanji. Gre za nevidnega sovražnika, ki ga do zdaj nismo poznali. In če (zaenkrat) ne znamo ustaviti tistih, ki nam ovirajo dostop do svetlobe, lahko povečamo uživanje svetlobe skozi druge, še vedno dostopne vire.