Skupaj razkrivamo

3.5.2012

Odvisnost lahko zdravimo le s soodvisnostjo
Besedilo: Nara Petrovič

Zakaj so odvisnosti danes bolj razširjene kot kadar koli v zgodovini? Osnovni razlog je preprost: preobilje. Dokler je stvari ravno prav ali celo malo premalo, za odvisnost ni prostora. Ko jih je preveč, pa kmalu postanejo težava. Saj veste, da če je pri roki veliko čokolade, je hitro v zraku skušnjava, kajne?

Vsa živa bitja, tudi človek, imajo rada utečene navade. V naravi lažje preživijo, če vzpostavijo stanovitne vedenjske vzorce. Po domače: če znova in znova na enak način poskrbijo za hrano, vodo, varnost in ostale potrebe, bodo v tem postala zelo spretna. Ponavljanje utrjuje navado, zaradi česar je ključnega pomena za preživetje.

Naravne meje postavljajo navadam zdrave okvire. Za vse se je treba nekoliko potruditi in tako smo prisiljeni vzdrževati telo in možgane v dobri kondiciji ter zdrave. Kadar nastopi preobilje, trud ni več potreben. Preživitvene navade postanejo odvečne, pojavi pa se hlastanje po predmetih izobilja: po hrani, spolnih odnosih in prevladi. To so prvi zametki odvisnosti.
Toda v naravi preobilje redko traja dolgo. Ko znova pride pomanjkanje, se je treba znajti, in tako naravne navade ponovno postanejo ključ do preživetja vrste. V naravi odvisnost zelo redko pripelje kakšno življenjsko vrsto tako daleč, da resno škoduje sami sebi.

Homo inermis – nemočen človek
Ljudje smo edini, ki se uničujemo. Že toliko generacij živimo v izobilju, da smo iz sebe izbrisali instinkte, ki določajo odzivanje na naravne okoliščine. Socializacija posameznika je tako temeljita, da bo redko kdo razumel, kaj je pomen stavka: »Naravne navade so temelj preživetja.«

Za nas so navade le priučeni vzorci vedenja, po katerih se ravnamo v družbenih urnikih in programih. Svojih potreb ne povezujemo z naravo, povezujemo jih le z družbo: po vse hodimo v trgovine, stavbe in urade, v naravo pa samo po estetski užitek ali oddih. Ne znamo si predstavljati življenja brez denarja. Ne zaupamo. Strah nas je. Počutimo se osamljene in nemočne.

Brez izbire ...
Diagnosticiranje posameznih odvisnosti in razpravljanje o njihovem zdravljenju je brezplodno početje, če ne premoremo iskrene družbene samokritičnosti. Kot družba smo uzakonili ali pa z neformalno prisilo ustoličili celo vrsto odvisnosti na ravni temeljne identitete človeka.

Vsi smo asimiliranci v kulturo, religijo, ekonomsko in politično realnost.

Vsakič ko se kam podpišemo ali pokažemo komu dokument, pričamo o sebi kot o uradniku.

Vpeti smo v igro dominatorjev in dominirancev. Že vožnja z avtom po avtocesti s hitrostjo 130 km/h je izraz prevlade človeka nad prostorom (vinjeta in varnostni pas pa prevlada države nad človekom).

Kot pripadniki tržne družbe smo neizogibno trgovci, nezmožni živeti brez denarja …
… in osvajalci, ki živijo na račun živali, rastlin in naravnih virov (zaseženih bodisi s trgovino, politično dominacijo, z uradnimi prijemi ali s kulturno (oziroma religiozno) asimilacijo).
... pa tudi na račun ljudi. Dr. Jack Forbes, avtor knjige Kolumb in drugi kanibali (Columbus and Other Cannibals), poimenuje Evropejce z indijansko besedo wetiko, ljudožerec, saj po našem standardu kulture takorekoč »jemo« druge ljudi – ubijamo jih, uničujemo njihovo zemljo in »požiramo« njihovo življenjsko silo, ko jih telesno ali ekonomsko zasužnjujemo.

Če potegnemo črto pod vsem navedenim, je človek umetna oseba, pravni subjekt brez pravic izven umetnega sistema. Ta od umetne osebe zahteva, da živi na predpisani način, jo skratka prisiljuje k odvisnosti od svojih institucij, obrazcev in norm.

Glede na to, da celotni družbeni sistem temelji na nezdravi odvisnosti, je boj proti nekaj ožigosanim odvisnostim navadna farsa. Substance, kot so cigarete, alkohol, kokain ipd., ali vedenjski ekstremi, kot so pretiravanje z delom, s spolnimi odnosi, z računalniškimi igricami ipd., so le vrh ledene gore, ki sploh ne predstavlja bistva odvisnosti.

Bežanje pred resnico
Dejstvo, da smo kot pripadniki sodobne civilizacije že v osnovi odvisniki, je težko prebavljivo. Psihološki mehanizmi bega pred to resnico gredo v glavnem v dve smeri:

Prva smer je odvisnost od kemičnih substanc ali ekstremnih vedenj, ki otopijo zavedanje in lajšajo konformizem. Med ekstremna vedenja spada tudi umik v opozicijo sistemu z bojkotiranjem določenih delov sistema ter (licemerskim?) sprejemanjem ostalih.

Druga smer je rigoroznost oziroma puritanizem, ki vliva občutek superiornosti. Tudi ta se lahko izrazi v nasprotni smeri od prevladujočih norm, denimo kot zelo stroga ekološkost, npr. ortoreksija ali odvisnost od zdrave prehrane. Če lahko celo zdrava prehrana postane predmet odvisnosti, nadaljnje analize stanja v družbi niso potrebne.

Jasno je, da je odvisnost mnogo več kot le nezmožnost upreti se nečemu nebistvenemu za preživetje, je navada, odrezana od človekovega bistva. Danes nihče ne premore meril, s katerimi bi ločil med odvisnostjo in navado. Družba niti noče, da bi jih imeli, saj bi potem spregledali tudi vse svoje bolne odvisnosti v odnosu do nje, odvisnosti, brez katerih družba ne bi mogla obstajati v sedanji obliki.

Kako postati neodvisna oseba?
Albert Camus je dejal: »Edini način, kako se spopasti z nesvobodnim svetom, je, da postaneš tako absolutno svoboden, da je že tvoja sama eksistenca dejanje upora.«
Camus govori o uporu, ki ni zares upor. Je le tako visoka

Ključne besede:
preobilje, odvisnost, navada,

 

Sorodni članki:

0,03125

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine: