Skupaj razkrivamo

12.9.2012

GSO v praksi in v zakonodaji
Besedilo: Anamarija Slabe, Inštitut za trajnostni razvoj

Paradižnik ima še vedno gene …?
Lani so v (domači) raziskavi socio-ekonomskih učinkov gojenja GS rastlin telefonskim anketirancem med drugim zastavili vprašanje, ali je resnična trditev, da GS paradižnik vsebuje gene, gensko nespremenjen paradižnik pa ne. S tem naj bi ocenili, koliko Slovenci sploh vemo o genetiki in genski tehnologiji. Ni si težko predstavljati, da del anketiranih o tem ni vedelo nič. Je pa druga, hujša težava: razumeti, kako lahko kdor koli, ki o genih in genetiki nekaj ve, brez zadržkov navija v podporo silno sporni tehnologiji, ki ji doslej ni uspelo tako rekoč nič od množice družbeno koristnih reči, ki jih njeni proizvajalci in tržniki obljubljajo že več kot 20 let – prav nasprotno! O tem več v nadaljevanju.

Delne rezultate raziskave, ki jo je financiralo kmetijsko ministrstvo, so avtorji predstavili na okrogli mizi letos (2012) spomladi. Na njej so sodelovali ljudje z različnimi pogledi na problematiko in zaključiti je bilo možno, da so tako med raziskovalci kot med drugimi udeleženci mnenja zelo različna. S tem je bila še stotič ovržena teza, s katero tako radi nastopajo zagovorniki GSO – namreč, stroka je za, nevedneži pa proti. Videli pa smo lahko, da nekateri naši strokovnjaki ne vedo za raziskave (poskuse s krmljenjem živali), ki potrjujejo, da se lahko v prebavnem traktu ohranijo celi deli DNK in da jih lahko najdemo v mleku sesalcev. Prav pred nekaj meseci je bilo objavljeno poročilo še ene nove raziskave na to temo.

Poraba pesticidov raste – kljub GS rastlinam oziroma tudi zaradi njih
Eden izmed argumentov v prid gojenju GS rastlin je bil, da se bo zaradi tega zmanjšala poraba pesticidov. Dogaja pa se prav nasprotno; naj navedem le dva primera:

V državah, v katerih gojijo največ GS rastlin, poraba pesticidov raste. Npr. v Braziliji, eni vodilnih pridelovalk GS soje, se je po podatkih združenja proizvajalcev pesticidov SINDAG njihova poraba med leti 2006 in 2012 povečala za 72 %, kot kažejo podrobni podatki, pretežno pri gojenju soje. Predstavnik SINDAG je izjavil, da je brazilsko kmetijstvo prej trpelo zaradi „prenizkega odmerjanja” pesticidov. Pri GM Watch pravijo, da je ta ustvarjalni argument enak trditvi, da je človek, ki je zbolel za rakom, pred začetkom bolezni trpel za pomanjkanjem kemoterapije, ..

V ZDA je vse bolj obsežna in resna težava širjenje na herbicid glifosat odpornih plevelov, kar je posledica masovnega gojenja oziroma škropljenja rastlin (bombaž, soja), ki so bile gensko spremenjene tako, da prenašajo glifosat. Vse več kmetov je v velikih težavah, proizvajalci GSO (in obenem pesticidov) pa že prihajajo z novo „rešitvijo”: z GS rastlinami, ki prenašajo še bolj nevarne herbicide, kot je, na primer, 2,4-D. 

Gojenje GS rastlin tako na žalost spodbuja nadaljevanje netrajnostnega kmetijstva v okviru brezglave roparske „ekonomije”. 

Zakonodajno in drugo dogajanje v EU
Vrsta držav članic EU, med njimi tudi Slovenija, se že več let zavzema za to, da bi države (in regije) lahko same odločale o tem, ali bodo dovolile gojenje GS rastlin na svojem ozemlju ali ne. Pri tem bi lahko upoštevale tudi socio-ekonomska merila. Danska je kot država, ki je v prvi polovici letošnjega leta predsedovala Svetu EU, pripravila predlog, kako bi to v okviru zakonodaje EU lahko omogočili. Vendar pa za večino ta ni bil dovolj dober. Državam je ponujal premalo možnosti za prepoved in te tudi niso bile dovolj natančno opredeljene. Poleg tega naj bi se države (lahko) tudi dogovarjale s proizvajalci GSO. Države so predlog zato junija 2012 zavrnile. Za zdaj torej še ostajamo brez te možnosti, v vrsti držav pa še vedno velja prepoved gojenja posameznih GS rastlin (koruza MON810). 

Bali smo se, da bi lahko nezmožnost držav EU, da zadevo zakonodajno uredijo, Evropsko komisijo navedla na to, da pospeši odobritve novih GS rastlin. Vendar se to za zdaj ni zgodilo. Prav nasprotno, Komisija je tri GS rastline v „čakalnici” za odobritev vrnila Evropski agenciji za varnost hrane v nadaljnje preverjanje ustreznosti, tako da v letošnjem letu novih odobritev GS rastlin v EU ne bo. 

Okoljske NVO smo v okviru evropske mrežne organizacije EEB zahtevo za ureditev te zakonodajne možnosti naslovile na Ciper, ki je prevzel predsedovanje EU v juliju letos. 

Ključne besede:
GS rastline, paradižnik, genetika, genska tehnologija, pesticidi, zakonodaja, Evropa, ZDA

 

Sorodni članki:

0,015625

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine: