Skupaj razkrivamo

7.6.2013

Sužnji svojih domov?
Besedilo: Adriana Dolinar

V današnjem času, ko kvadratni meter stanovanja stane okrog 2.000 evrov, oprema pa še približno polovico tega zneska – to za večino ljudi pomeni, da bodo za 60 m2 odšteli 180.000 evrov, kar pri povprečni plači 1.500 evrov pomeni 10 let dela. In ker morate vmes še živeti in jesti, se suženjsko odplačevanje strehe nad glavo (če zanjo odštejete vsak mesec tretjino svojih prihodkov) razvleče na 30 let. Če prištejete še obresti bank, bo treba dodati še kakšno leto življenja več. 

Navedene številke večina ljudi sprejema kot dejstvo. Veselijo se vsakega odstotka znižanja cen nepremičnin, iščejo kredit, ki bi bil za kakšen odstotek bolj ugoden, in upajo, da jim bo morda kakšna dediščina skrajšala muke ter jih osvobodila bremena kreditov prej kot v navedenem času.

Če je vaše stanovanje zavarovano s hipoteko, je stres še večji. Kaj če odplačate 70 % stanovanja z vsemi obrestmi vred, nato pa ostanete brez službe? Da se to ne bi zgodilo, morajo biti zaposleni ubogljivi, pretrpeti morajo marsikatero krivico in če se obeta zmanjšanje števila zaposlenih, „morajo“ storiti vse, kar je v njihovi moči, da dobi odpoved nekdo izmed sodelavcev in ne oni sami. V stanovanju, za katerega so „prodali dušo“, bodo nato preživljali upokojenske dni. Pod pogojem seveda, da bodo mirno spali po vsem, kar so storili, da so to naložbo odplačali. 

Pa je to res edina resničnost, ki jo imamo na razpolago? 
Namesto da deset let življenja namenimo odplačevanju precenjenih stanovanj, ki so ob tem praviloma zgrajena tako, da nam po tihem kradejo energijo in zdravje, pomislimo, da bi lahko leto ali dve namenili temu, da si sami zgradimo streho nad glavo. Zdravo, ustvarjalno in po naši meri. 

Niste gradbenik? Niste fizično sposobni česa takega? Če imate v mislih betonsko-opečne bunkerje, ki jih v naši sredini imenujemo hiše, imate prav. Naša zamisel, da je le hiša iz betona in opeke varna, se vleče še od zgodbe o treh prašičih. Ali se je spomnite? Eden izmed prašičkov si je naredil hiško iz slame in volk ga je pojedel, drug je naredil hiško iz desk in tudi to je volk zrušil. Le tretje hiška iz opeke je bila varna pred volkom! Pridni tretji pujs je tako postal vzor pridnih Slovencev.

Družbeni vzorec, da moramo dati 30 najboljših let svojega življenja za trajno hišo, ki nas bo preživela (če ne že prej pokopala), pa je v naši družbi toliko razširjen, da večina niti ne opazi nesmisla tega početja. 

Ko sem prvič brala, da drugi (manj razviti narodi) svoje hiške naredijo s svojimi rokami ponavadi v eni ali dveh sezonah, sem tudi sama pomislila: „Ja, to lahko storijo tam, kjer ni zime, snega, vetra, …“ Hiše iz slame, vreč s peskom ali ilovice si zagotovo nisem zamišljala kot primerne za slovenske pogoje. 

Toda kaj pa na Škotskem, Irskem, v Angliji, na Švedskem in Danskem? Težko bi rekli, da gre za tropsko podnebje. Pa vendar tam opazimo veliko hiš, izdelanih iz blata, slame, ilovice in pokritih s slamo. Ali vas zanima, koliko časa zdržijo? Več kot eno generacijo. Ali vas zanima, koliko stanejo? Ponavadi je edini strošek statično trpežna konstrukcija iz lesa. Polnilo pa lahko naredimo tudi zastonj, tako kot smo kot otroci delali potičke v pesku. 

Če torej 30 let svojega življenja v osnovi ne podarimo nekomu drugemu, jih lahko prerazporedimo tako, da bomo za veliko manj denarja ustvarili svoj bivanjski prostor. 
Če smo pripravljeni biti še manj konvencionalni in svojo hišo v večji meri poglobiti v zemljo, bomo imeli še manj stroškov pri izgradnji, ogrevanju, hlajenju. Na portalu You Tube si lahko ogledate veliko praktičnih prikazov, kako se gradijo takšni objekti. V brskalnik vtipkajte „cob house“.

Ključne besede:
dom, nepremičnine, nakup nepremičnine, kredit, stanovanje, samogradnja

 

Sorodni članki:

0,046875

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine: