|
Skupaj razkrivamo 3.9.2013
Samooskrba – želja brez pokritja? Besedilo: Sanja Lončar Besedo samooskrba srečujemo že na vsakem koraku. Počasi se prebija tudi v uradne vladne dokumente, kot sta Resolucija o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 „Zagotovimo si hrano za jutri“, ki je bila sprejeta v Državnem zboru RS dne 29. 3. 2011, ter Program razvoja podeželja RS 2014–2020. Kje se trenutno nahajamo in v katero smer gremo, smo povprašali neposredno na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje. Uradni podatki trendov naše samooskrbe med leti 2005 in 2012 so več kot zgovorni. Slovenija je samooskrbna zgolj na področju proizvodnje vina(!). Pogojno pa je samooskrbna še na področju mlečnih in mesnih izdelkov. In sicer pogojno, saj statistični izračun stopnje samooskrbe v živinorejski pridelavi ne vključuje vrednosti uvožene krme oziroma t. i. neto finalne pridelave, kot so nam razložili. Pridelamo zgolj tretjino potrebnih vrtnin Najbolj kritično je, da proizvodnja vrtnin iz leta v leto upada. Tako smo od leta 2005 s 45 % padli na pokrivanje zgolj 34 % domačih potreb. Zanimivo je, da tudi pridelava krompirja upada. Ta je nekoč pokrivala 74 % domačih potreb, leta 2012 pa le še 55 %. Sladkorja od leta 2007 sploh ne proizvajamo več in smo na tem področju v celoti odvisni od uvoza. V dvajsetih letih samostojnosti smo uspeli izgubiti več kot 100.000 hektarjev kmetijskih zemljišč (kar pomeni 500 m2 kmetijske površine na prebivalca). Zazidali smo najbolj kakovostne obdelovalne površine in tako izgubili 131 m2 njiv in vrtov na prebivalca. V istem času smo izgubili še skoraj 5.000 hektarjev trajnih nasadov (25 m2 na prebivalca, kar lahko primerjamo s tem, da je vsak izmed nas ostal brez vsaj enega sadnega drevesa ali oljke, ki bi ga lahko prehranjevala). Ko je Janševa vlada lansko leto po kratkem postopku in kljub protestom stroke, državnega zbora in nevladnih organizacij dodatno bistveno znižala nadomestila za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč, so se vrata pozidavam odprla še bolj na stežaj. Koliko obdelovalnih površin smo zgubili v tem letu, bo znano naslednje leto. Bolj pomembno vprašanje pa je, kaj lahko storimo, da takšen trend, ki iz leta v leto zgolj spodkopava našo samooskrbnost, ustavimo. Ministrstvo pod vodstvom Dejana Židana si prizadeva čim prej pripraviti novo zakonodajo, ki bi, kot zatrjujejo, takšne trende ustavila in končno obrnila Sloveniji v prid. V pripravi je novela Zakona o kmetijskih zemljiščih, ki bo podlaga za čimprejšnjo določitev trajno varovanih kmetijskih zemljišč (TVKZ). Nov koncept določitve TVKZ temelji na sprejemu uredbe, ki bo določila kvoto oziroma površino TVKZ, ki jo bo morala zagotavljati posamezna lokalna skupnost. V Programu razvoja podeželja RS 2014–2020 so kot ključne nacionalne usmeritve zapisali: 1. prenos znanja in inovacije, 2. dvig samooskrbe in prestrukturiranje v smeri povečanja ekonomske in okoljske učinkovitosti, 3. horizontalno in vertikalno povezovanje (spodbujanje razvoja kratkih oskrbnih verig in gozdno-lesnih verig) in dvig kakovosti ter 4. ustvarjanje delovnih mest ob aktivaciji endogenih potencialov na podeželju. Dokument bodo predstavili na sejmu Agra. 1. Stopnja samooskrbe s kmetijskimi proizvodi (%); 2005–2012
Vir: SURS, KIS; *začasen podatek
Ključne besede: Sorodni članki: 0,046875 |
Iskanje
S ključnimi besedami lahko hitro in enostavno pridete do željenih informacij.
Želite brati naše novice tudi v prihodnje?
Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.
1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.
2. Tako, da namenite del vaše dohodnine:
- preko portala e-Davki: Elektronska oddaja.
- ali po pošti pošljete izpolnjen obrazec: Obrazec.
Brez pisnega dovoljenja uredništva je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, v okviru določil Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah.