Škodljivi vplivi, ki utegnejo celo hudo zmotiti človekovo dobro počutje oziroma zdravje, so dejansko povsod okrog nas (in v nas). Tako jih najdemo v hrani, zraku, vodi, zdravilih, cepivih, tehnološko dovršenih aparatih, …, predvsem pa v pomanjkanju odnosa do sebe. V nasprotju s konvencionalno medicino holistična – celostna medicina, ki priznava enost telesa in duha, posameznika spodbuja, da vzroke motenega počutja išče na vseh ravneh svojega bivanja – na fizičnem, psiho-socialnem in duhovnem. Kajti le tako bomo lahko tudi kar najbolj uspešni pri odpravljanju navedenih težav. 

V nadaljevanju so zanimivi povzetki Voglovih zapisov o tem, kako vidi duševno-duhovne bolezni, kakšne so bile njegove izkušnje z bolniki s hudimi motnjami počutja in nekaj nasvetov, kako si lahko ob tem pomagamo.

Če želimo pojem duše pravilno razumeti, moramo odpreti knjigo vseh knjig, Biblijo, in si ogledati čudovit stavek v poglavju o stvarjenju sveta: „Bog je ustvaril človeka iz prahu zemlje.“ Lahko bi rekli iz osnove zemlje. „In mu je skozi nos vdihnil dih življenja in človek je postal živa duša.“ Kakor to imenuje nek drug prevod iz hebrejskega besedila – čuteče bitje. 

Bog je torej najprej ustvaril telo, tvorbo iz celic, v katerih biva življenjska moč. In da se ta moč obdrži, potrebuje kisik, zato je Bog vdihnil življenje skozi človeški nos, začela so delovati pljuča in prebudil se je njegov duh. Človek je pričel dihati, bil je živ, zavedal se je samega sebe, začel je občutiti stvari in tako je postal živa duša. Ta enotnost telesa in življenjske moči, ki oživi z dihanjem, dih življenja, je po biblijskem pojmovanju čuteča, živa duša, na katero vedno, tudi med zdravljenjem, gledamo kot na celoto, ki jo moramo kot tako upoštevati in zdraviti, če želimo, da bomo pri tem uspešni.

Če so prisotne duhovne motnje in duševna razdvojenost, bo to vplivalo tudi na telo. Kadar želimo te motnje odpraviti, bomo morali prav tako ustrezno zdraviti telo. Opažanja potrjujejo tudi obraten vpliv, kjer telesne težave tako močno vplivajo na duševna stanja, da je s tem moteno tudi duhovno ravnovesje. Nedvomno obstajajo primeri, kjer se najprej pojavijo duhovne in duševne težave, ki za seboj povlečejo tudi telo, pa tudi take, kjer so funkcijske težave telesa vzrok za duševno in duhovno neravnovesje. Splošno je, denimo, poznano, da slabše delovanje jajčnikov oziroma moških spolnih žlez vpliva na psiho in zato zdravljenje teh težav dobro deluje tudi na psihološke težave.

Celotno področje našega življenja pa je tako zelo zapleteno, skrivnostno in nedorečeno, da je na ta vprašanja težko dati dokončne odgovore in zavzeti povsem določena stališča.

Opazovanja in izkušnje so pokazale, da je enostransko zdravljenje duševnih bolezni napačno in nezadostno ter v mnogih primerih sploh ne pomaga, medtem ko lahko zdravljenje celovitega organizma pripelje do želenega uspeha. To prepričanje si je Alfred Vogel izoblikoval tudi na osnovi lastnih izkušenj, o katerih pravi takole … 

… Pred leti, ko sem še imel svojo kliniko, sem doživel zanimivo izkušnjo. 24-letna hčerka ene izmed mojih znank je imela napade kričanja. Zakopala se je v vzglavnik in ure dolgo kričala. Prosili so me, naj prevzamem zdravljenje bolnice. Zdravniki so hitro postavili diagnozo shizofrenija in sestra bolnice, ki je bila sama zdravnica, je brez moči stala ob njeni postelji. Izkoristil sem priložnost in ji najprej z Baunscheidtovim odvajanjem spodbudil jajčnike, da bi se okrepila slabotna menstruacija. Bolnica se je po prvih odzivih hudo upirala, toda kakor hitro je nastopilo krepko izločanje levkocitov, se je njeno obnašanje na svojevrsten način spremenilo. Dekle, ki je prišlo povsem k sebi, je dejalo, da se ji zdi, kot da bi ji nekdo snel zaveso z oči. Samo enkratno zdravljenje je bilo dovolj za dokončno ozdravljenje, kajti tudi pozneje, ko se je dekle že poročilo, se težava ni ponovila. Drugo bolnico, pri kateri je menstruacija popolnoma prenehala, so zdravili s sedečimi kopelmi iz gorčice in z jemanjem preparata Ovarium D3. Ko je ponovno dobila mesečno perilo, so prenehale tudi duševne motnje.

Duševnih bolnikov seveda ne moremo vedno pozdraviti na tako enostaven način. Bi pa bilo zdravljenje pogosto enostavno, če bi odkrili pravi vzrok in ga upoštevali. Vsako izboljšanje telesnih funkcij, pa najsi gre zgolj za odpravo zapeke, pripomore k zdravljenju. 

Med drugim je pomembna tudi prehrana. Naravna prehrana zdravemu človeku pomaga ohranjati ravnovesje, kako potem ne bo nujno potrebna tudi bolniku? Uživati moramo čim bolj naravno hrano, ki ni razvrednotena in polna umetnih snovi ali obremenjena s škodljivimi škropivi in gnojili, pa bosta tudi fizikalna terapija in psihoterapija maksimalno uspešni. Hrana naj bo polna vitaminov in hranilnih soli. S kakovostno hrano (pa tudi z dieto s sadnimi sokovi ali z blagim postom, če smo za to pripravljeni) si lahko pomagamo tudi pri očiščenju telesa, s čimer se nedvomno vsaj malo razbremeni tudi duhovni del človeka. Pri prehrani pazimo, da ne večerjamo težke hrane in ne po 18. uri, saj nam utegne spanec zmotiti nočna mora. Kadar kljub temu ne moremo zaspati, so dobra naravna pomoč kapljice iz ovsa – Avenaforce. Bistveno pri zdravljenju je odpraviti tudi motnje krvnega pretoka na naraven način in dvigniti raven kalcija v krvi. 

Fizikalna terapija med drugim vključuje tudi „bosanje“ po Kneippu. Jutranji tek z bosimi nogami po orošeni travi povleče kri navzdol in zdi se nam, kot da iz zemlje z nogami črpamo energijo iz tal, kar prinaša čudovito sprostitev. Popoldne so priporočljive dobrodejne potilne Schlenzine pregrete kopeli v vroči vodi, ki jih je priporočljivo izvajati 2- do 3-krat na teden. Namesto kopeli lahko uporabimo tudi prho v zaporedju: vroča prha, mrzla prha in spet vroča. Pri ženah s slabotno menstruacijo so dobrodejne trajne sedeče tople (37 °C) kopeli z zelišči. Po zaključku kopeli se lahko sprostimo s sprehodom skozi gozd ali polje, kar naše misli dodatno usmeri k resničnosti.

Usmerjanje bolnika z delovno terapijo na nekaj resničnega pomaga bolniku, da pokuka iz ujetosti bolne duševnosti. Bolniku moramo neprestano pomagati, da se z vsem bitjem ukvarja z resničnim življenjem. Ne smemo ga pustiti, da se zapre vase in izgubi stik z resničnostjo. Če nam to uspe, ga lahko potegnemo iz njegovih bolezenskih čustvovanj in prividov, blodenj in sanjarjenj. 

Pomemben del je seveda ustrezen odnos svojcev in terapevtskega osebja do bolnika. Ljubeznivost, povezana z določeno strogostjo, mu vrne ravnovesje in dobro vpliva nanj. Graja ne sme izzvati upora, temveč mora zveneti kot ljubeznivo vodilo, čvrsta roka in zvesta podpora. Takemu vodenju se bolnik rad zaupa. Če izzovemo odpor bolnika, ga samo potiskamo v njegove slabosti. Če torej bolnik čuti ob sebi trdno osebnost, ki ga podpira in vodi, bo počasi uspel pobegniti iz blodnjaka svojih čustev in misli. Če zasluti to varnost in lepo prihodnost, se oprime svojega upanja, sodeluje in se da voditi do normalnega razmišljanja, čustvovanja in ravnanja.