Skupaj razkrivamo

2.12.2013

Ali ste vi krivi za recesijo?
Besedilo: Sanja Lončar

Konec leta je običajno čas, ko vsi začnemo delati svoje bilance …  Osebne, poslovne, nacionalne, …  Ko gre za slednjo, nam Evropa žuga, da bomo kmalu zadnja država v recesiji. Pa smo zares na dnu?

Kdo se je odločil, da je merilo za razvoj države, koliko denarja se v njej ustvari? Ugibajte – tisti, ki živijo od obračanja tega denarja. Tisti, ki na njem pobirajo obresti, davke, preštevajo, analizirajo, pišejo poročila in opravljajo druge finančne storitve. Torej je peščica tistih, ki jih zanima le obračanje denarja, svoj interes vsilila kot merilo za uspeh celotnim državam in na osnovi tega ocenjuje, ali smo razviti ali ne? Če po njihovem merilu proizvajamo in obračamo manj denarja kot prej (lansko leto je bil naš BDP 17.343 EUR), moramo dneve in dneve poslušati o tem, da smo v recesiji, krizi, na repu Evrope. Uradni analitiki so izračunali, da bomo v tem letu imeli za 2,4 % manjši BDP, kar v številkah pomeni, da bomo ustvarili 416 EUR manj denarja na prebivalca, kot smo ga lani. Kaj pomenijo te številke?

Denar = vrednost?
Naša uzakonjena ekonomija si je dovolila, da je denar postal merilo vsega. Logika ekonomije deluje tako, da manj porabe pomeni manj razvoja. Da vam bo laže razumeti, si zamislite, da ste se odločili prenehati s kajenjem.

Če ste pokadili eno škatlico na dan, ste s tem prihranili vsaj 3 EUR na dan oziroma več kot 1.000 EUR na leto. Seveda ste ob tem veliko prispevali tudi k lastnemu zdravju in zdravju svoje okolice. Ekonomija pa tega ne bo videla kot dobro novico. S svojo odločitvijo ste na letni ravni zmanjšali državni BDP za 1.000 EUR iz naslova prodaje cigaret, država bo iz enakega razloga pobrala za nekaj sto evrov manj trošarin, farmacija vam ne bo mogla prodati kopice zdravil za različne zaplete z dihali, zaužili boste manj žvečilk in porabili manj zobne kreme za beljenje zob, v hiši pa boste porabili manj detergenta za pranje perila in zaves.

Enako računico bi lahko izvedli tudi za vsak kozarec alkohola, ki ga v tem letu niste spili. Ali si predstavljate, kako je lahko vaša odločitev uničevalna za „razvoj Slovenije“. 
Preden se vam torej začne država smiliti in se odločite pokaditi cigareto ali „zvrniti še enega“, pomislimo še malo o logiki, ki ji dovoljujemo, da nam usmerja življenje. 

Morda ste se v tem letu odločili namesto kurilnega olja kuriti na drva. S tem ste pomagali očistiti gozd in zmanjšati zaraščanje Slovenije, okolje ste razbremenili izpustov CO2, pomagali ste trajnostnemu razvoju, zmanjšali svoje stroške vsaj za 1.000 EUR na leto in povrhu vsega imate v stanovanju veliko bolj zdravo okolje. Ekonomska računica pa bo pokazala, da ste tudi s tem znižali slovenski BDP in prispevali k splošni recesiji. Zlasti če so drva vaša ali če ste do njih prišli s čiščenjem sosedovega gozda. Če pa ste prišli na zamisel, da bi po vrtu ali strehi napeljali črno cev in tako toplo vodo dobili brezplačno, namesto da bi jo ogrevali z grelnikom vode, ste v očeh analitikov postali „pravi diverzant“.

Pridelujete lastno zelenjavo – še nekaj sto evrov minusa v državni blagajni! Sami se strižete in frizirate – katastrofa, BDP ste prikrajšali za nekaj sto evrov na leto. Začeli ste pridelovati in izmenjevati semena – groza, multinacionalke boste spravili na kolena, saj ne boste potrebovali ne semen ne škropiv. Ne mečete starih oblačil proč, temveč uživate v tem, da jih predelate v kaj novega? Potem postajate grožnja kitajski tekstilni industriji. 

Ali greste na pot s kolesom, namesto z avtom? Kdo bo potem odplačal kredite za drage garažne hiše in avtocestni program? 

V hiši ste razčistili stare zamere in našli skupni jezik s starši, partnerjem, z otroki. Ali si predstavljate, koliko „storitvenih dejavnosti“ boste spravili „ob kruh“? Kaj bodo počeli socialni delavci, psihologi, psihiatri, gostinci, …, če ne bo več „dovolj“ skreganih, užaljenih in prizadetih?

Upam, da vam je postalo vsaj približno jasno, kaj pomenijo podatki, s katerimi merijo naš razvoj? Ali lahko sploh resno jemljemo „merila“, po katerih samouničenje, uničenje okolja, brezmejna poraba, odtujenost, žalost in pohlep predstavljajo pogoj za „razvoj“ družbe? 

Kakšna je zares vaša bilanca?
Kako kakovostno je vaše življenje, ne odloča poročilo Evropske komisije in tudi ne vaš izpisek bančnega računa. To, kar statistika vidi le kot armado brezposelnih, je podatek, v katerem so zbrani tisti, ki ne vedo, kaj bi lahko delali, tisti, ki se jim ne ljubi delati, in tisti, ki delajo na vso moč, le da niso v delovnem razmerju. Tudi med tistimi, ki jih statistika prikazuje kot aktivno prebivalstvo, se skriva marsikaj – takšni, ki zares prispevajo k blaginji družbe, in tudi takšni, ki svojo plačo zaslužijo tako, da delajo v nasprotju z lastno vestjo in s človečnostjo. Zato nehajmo brati statistike – vsak od nas zelo dobro ve, na katerem naslovu se skriva odgovor na vprašanje, KAKO NAM GRE?

Če ste se v tem letu opogumili in sami odpravili nekaj svojih zdravstvenih težav, ste danes bogatejši za spoznanje o tem, kako vaše telo deluje, in za zadovoljstvo, saj ste sposobni sami poskrbeti zase. Če ste, na primer, presežek želodčne kisline zajezili z luštrekom in listi zelene, ki rastejo na vašem vrtu, potem ne kupujete več pripomočkov za zmanjševanje kisline. Če znate prehlad ozdraviti z domačimi sredstvi, vam tudi zaradi tega ne bo treba v lekarno. S tem ste ustvarili prihranke sebi in zdravstveni blagajni, ki lahko pomenijo tudi stotine evrov na mesec, odvisno od težav, ki ste jih odpravili.

Ob vsem tem pa so finančni prihranki celo najmanj pomembni. Občutek, ko dojamemo, česa vse smo zmožni, je že z besedami nemogoče zajeti, kaj šele izraziti v številkah. Kako ovrednotiti milino, ki jo začutimo, ko prvič dojamemo, kaj nam želi povedati drevo, koliko velja veselje, ko je bučka, ki ste jo negovali, premagala poškodbe po toči in vas razveselila s svojimi plodovi? Kako bi v denarju ovrednotili vrednost tega, ko s svojimi otroki ali starši znova začnete komunicirati brez tesnobe, zamer in strahu, ko se z otroki smejite, skupaj pečete piškote in ko hiša diši po kruhu, ki ste ga sami spekli. Kako bi ovrednotili tisti trenutek, ko ste začutili zaupanje vase in pogum, da sledite svoji viziji?

Spremenite metodologijo
Že leta v lastnem življenju uveljavljam preprosto „metodologijo poročanja“. Zvečer pred spanjem se vprašam, ali je bil dan, ki je za mano, vreden tega, da za to, kar sem počela, „zapravim“ en dan svojega življenja.
Ali sem ga zares živela ali zgolj preživela? 
Ali ga končujem kot boljši človek, kot sem ga začela? Ali sem v njem uspela prepoznati priložnosti za lastno rast in za premike, ki bodo služili tudi mojemu okolju – naravi in ljudem? Ali lahko zaspim mirne vesti, ali pa bo treba že jutri zjutraj nekaj razčistiti, spremeniti, odpustiti, se opravičiti itd.?

Za vsemi nami je leto, v katerem zagotovo ni manjkalo vzponov in padcev, izzivov in preizkušenj. Ko se utiša zunanji hrup vseh tistih, ki vam bodo želeli vsiliti svojo sliko o letu 2013, boste ostali sami s seboj in si naredili lastno bilanco. Želim vam, da bi uživali v preštevanju neprecenljivih vrednosti, s katerimi vas je to leto obdarilo. Če pa s svojo bilanco morda niste zadovoljni, vedite – že jutri je čas, da glede tega nekaj storite. 

"Bogat ni tisti, ki ima veliko, temveč tisti, ki potrebuje najmanj."

Ključne besede:
recesija, denar, razvoj, ogrevanje, prevoz, pridelava, statistika, samozdravljenje, bilanca

 

Sorodni članki:

0,03125

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine: