|
Skupaj razkrivamo 18.8.2014
Gospa, bodite brez skrbi. Je le 18-krat
škropljeno! Ali vas zanima, kolikokrat se zares škropljena domača, lokalna in integrirana živila? Kmetijski inštitut Slovenije je leta 2012 pripravil zelo zanimivo in temeljito publikacijo z naslovom Raba fitofarmacevtskih sredstev in proučitev možnosti za njihovo racionalnejšo uporabo v Sloveniji. Natisnili so jo v mikro nakladi 150 izvodov, vendar jo lahko najdemo tudi na spletu v obliki PDF dokumenta. Res je, da se Sloveniji količina ostankov pesticidov (fitofarmacevtskih sredstev FFS) v živilih uradno rahlo zmanjšuje, vendar te številke ne povedo vsega. Zaradi precejšnje količine dežja je v Sloveniji največji delež vseh uporabljenih pesticidov v obliki fungicidov, ti pa so v primerjavi s herbicidi in z insekticidi najbolj rakotvorni. Zato tudi primerjava z drugimi državami zgolj na osnovi skupne porabe FFS ne daje prave ocene. Zmanjšanje količin ne pomeni samodejno zmanjšanja toksičnosti. Že tradicionalno je skoraj polovica FFS v Sloveniji v obliki anorganskih fungicidov (žveplo, …). Delež bakra je znašal 6,57 %. Ko kmetje namesto bakra in žvepla uporabijo nove, veliko bolj koncentrirane fungicide, to statistično deluje kot pomembno zmanjševanje količine uporabljenih pesticidov, dejansko pa je toksična obremenitev lahko veliko večja kot prej. Tudi uporaba koktajla pesticidov omogoča, da se zmanjša količina uporabljenih sredstev. Težava je v tem, da je koktajl snovi pogosto veliko bolj toksičen kot uporaba posameznih aktivnih snovi. V zadnjem času pa je vse več uporabe nano tehnologije, ki omogoča, da ima 1 kg snovi neprimerno večjo reaktivnost kot prej. Ker tveganja in toksičnost takšnih delcev še niso raziskana, dejansko ne vemo, ali je 100 g takšne snovi morda veliko bolj nevarno od 1 kg enake snovi, ki ni v nano velikosti. Jabolka Zanimivo je, da v Sloveniji 86,4 % pridelanih jabolk prihaja iz integrirane pridelave, kar očitno ne vpliva na število škropljenj. Kot poročajo sami pridelovalci, v integrirani pridelavi škropijo v povprečju 16-krat na leto s fungicidi (včasih tudi 20-krat), 6-krat z insekticidi in od 1- do 2-krat s herbicidi. V konvencionalni pridelavi jabolk (10,9 % površin) pa je število škropljenj podobno. Le z insekticidi škropijo nekoliko bolj pogosto – 9-krat letno. V Sloveniji imamo le 2,7 % eko pridelovalcev jabolk. Skupaj se v Sloveniji na hektar nasadov jablan porabi v povprečju 25,5 kg aktivnih snovi. Z ostanki pesticidov je v Sloveniji najbolj obremenjeno sadje. Od 70 do 90 % ostankov pesticidov, ki jih najdejo v vzorcih, predstavljajo FFS, ki so uporabljena z namenom, da se preprečita škrlup in jabolčni zavijač, ki se pojavljata v juliju in avgustu. Breskve Tudi pri breskvah bi po količini integriranih pridelovalcev (teh je 66,9 %) pričakovali, da bo uporaba FFS manjša. Dejansko pa je še večja kot pri jabolkih in znaša v povprečju 29,5 kg aktivnih snovi na hektar. Precej ostankov FFS so v letih 2006 in 2007 našli tudi v jagodah (le 15 % vzorcev je bilo brez ostankov). Na predstavitev rezultatov pa so se proizvajalci odzvali z večjo disciplino pri uporabi FFS, zato se je tudi število vzorcev z ostanki FFS v letu 2008 zmanjšalo na 50 %. Krompir Zanimivo je, da 81 % slovenskega krompirja predstavlja konvencionalna pridelava, pri kateri ni neposrednega nadzora uporabljenih FFS. Le 2 % pridelanega krompirja sta iz eko pridelave, 10 % pa iz integrirane pridelave krompirja. Ali vas zanima, koliko pesticidov se uporabi za pridelavo krompirja? Ankete, ki so jih izpolnili pridelovalci, pravijo, da krompirjevo plesen zatirajo s škropljenjem s fungicidi v povprečju od 4- do 7-krat na leto. Dodatno se enkrat do dvakrat škropi tudi z insekticidom proti koloradskemu hrošču. Velik delež večjih pridelovalcev uporablja tudi insekticid proti strunam. Na osnovi terenskih informacij v KIS ugotavljajo, da pridelovalci te preparate uporabljajo v količinah, ki so večje od dovoljenih. Namesto 5 kg na hektar ga porabijo 8 ali celo 10 kg/ha. Tudi pri drugih navedenih sredstvih ocenjujejo, da so realne številke večje kot v zbranih anketah. Na koncu sledi še kemično uničenje krompirjevke (desikacija) – po domače temu rečemo, da kemično posušijo cimo (zeleni del), da lažje strojno poberejo krompir. Skupaj se v intenzivni pridelavi škropi več kot od 8- do 10-krat v sezoni, pri tem pa porabijo 9,20 kg aktivnih snovi na hektar. Če ste pomislili, da boste od zdaj naprej kupovali integrirano pridelani krompir, ki nam ga vztrajno predstavljajo kot „skoraj eko“, vas bo morda presenetilo dejstvo, da tudi tam škropijo povprečno 5,5-krat s fungicidi, 1,5-krat z insekticidi in 1,25-krat s herbicidi. V eko pridelavi pa škropijo v povprečju le enkrat letno, in sicer s fungicidom, ki je dovoljen za eko pridelavo. Čebula Med vrtninami, pri katerih se porabi največ FFS, izstopa tudi čebula. Ker je tudi ta občutljiva na plesen, v deževnih letih pridelovalci uporabijo fungicide celo 7-krat letno, insekticide pa povprečno trikrat letno. V pogovorih s pridelovalci sodelavci KIS ugotavljajo, da so pri čebuli včasih v uporabi tudi sredstva, ki nimajo dovoljenja za uporabo pri čebuli. Skupaj se na hektar površine pri pridelavi čebule uporabi povprečno 6,59 kg aktivnih snovi, kar je štirikrat več kot pri zelju ozirom 2,5-krat več kot pri paradižniku. Solata Solata ima krajšo vegetacijsko dobo, kljub temu jo pri intenzivni pridelavi na poljih škropijo v povprečju 1,5-krat s fungicidi in 1,5-krat z insekticidi ter v povprečju porabijo 1,51 kg aktivnih snovi FFS na hektar površine. Seveda je uporaba teh snovi v rastlinjakih veliko večja, česar pa raziskava ni ločeno zajela. ___________________________________________________________________ Tiha pomlad Nove študije nakazujejo, da lahko enaki pesticidi, ki škodujejo če- belam, obenem povzročajo smrt mnogih ptičev. Neonikotinoidi ubijajo lastovke, škorce, dro- zge in mnoge druge ptiče skoraj tako hitro kot čebele. Po ocenah znanstvenikov bomo lahko na območjih, ki so jih spremljali v 10 letih, izgubili okrog 35 % prebivalstva ptičev, če ne bomo ukrepali. Če bomo tiho, bomo imeli „tiho pomlad“ opozarjajo aktivisti mednarodne nevladne organizacije SumOfUs, ki na to temo zbirajo podpise in finančna sredstva, s katerimi se želijo zoperstaviti predvsem enemu največjih proizvajalcev tovrstnih pesticidov – podjetju Bayer. Kot objavlja SumOfUs, je še vedno od- prta tožba Bayerja proti EU zaradi začasne prepovedi uporabe navedenih pesticidov. Hkrati Bayer lobira tudi v kanadski provinci Ontario, ki je sprejela podobne ukrepe. Vir: SumOfUs Ključne besede: Sorodni članki: 0,296875 |
Iskanje
S ključnimi besedami lahko hitro in enostavno pridete do željenih informacij.
Želite brati naše novice tudi v prihodnje?
Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.
1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.
2. Tako, da namenite del vaše dohodnine:
- preko portala e-Davki: Elektronska oddaja.
- ali po pošti pošljete izpolnjen obrazec: Obrazec.
Brez pisnega dovoljenja uredništva je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, v okviru določil Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah.