Skupaj razkrivamo

30.8.2008

Odločitev za eko izdelke je vse lažja!

Če je pred desetimi leti eko hrana predstavljala modro, vendar ne nujno odločitev, je danes dejstvo, da je samo še ekološko pridelana hrana zagotovilo za to, da ne bomo prisiljeni zaužiti kopice pesticidov.
Pregled evropskih poročil o prisotnosti pesticidov v sadju in zelenjavi od leta 1998 do 2005 (kar so najnovejši podatki, s katerimi javnost razpolaga!) razkriva, da imamo potrošniki na izbiro vse manj izdelkov, v katerih ni zaslediti ostankov pesticidov.

Najdemo jih v povprečju v vsakem drugem izdelku. Uradno jih le pet odstotkov presega zgornje dovoljene meje, vendar utegne biti v praksi ta podatek precej zavajajoč. Kajti to je predvsem političen podatek, ki pokaže le moč lobiranja kemične industrije na eni strani in pomanjkanje dokazov o škodljivosti posameznih kemikalij na drugi.

Bolj zaskrbljujoče je dejstvo, da naše zgornje dovoljene meje še vedno ne upoštevajo »koktajl efektov«, to pomeni mešanic različnih pesticidov. Od tega, da bi začeli spremljati tudi njihovo povečano toksičnost, ki izhaja iz vse bolj razširjene uporabe nanodelcev, pa smo še zelo daleč. Dovoljene meje »padejo« tudi pri izračunih, kaj je varno za otroke, nosečnice in ljudi s slabšim zdravjem.  
V spodnji tabeli si lahko ogledate uradne rekorderje po vsebnosti pesticidov, ki presegajo zgornje dovoljene meje. Kaj pomeni v povprečju pet odstotkov takšnih prekrškov? Mogoče se ne sliši veliko, vendar to v praksi pomeni, da če uživate tri obroke na dan, boste na leto več kot petdesetkrat zaužili hrano, ki vsebuje nedovoljeno visok odstotek pesticidov. Petdeset manjših ali večjih zastrupitev na leto – se vam to zdi sprejemljivo?

Odgovornih to očitno ne moti preveč. Vsaj ni zaslediti nobene odločnejše akcije, s katero bi hrani vrnili pomen besede »živilo«. Evropa sicer izboljšuje sistem spremljanja, vzorčenja, poenotenja metodologije … Manjka pa politične volje, da bi najpomembnejša vprašanja, ki se tičejo našega zdravja in obstoja, postavili tudi v vrh prioritet in akcijskih načrtov.

Jesen je pred vrati. Če ste že pridelali svoje sadje in zelenjavo, vam bodo podatki, ki jih objavljamo, še dodatno potrdilo, da ste dobro investirali svoj čas. Če pa svojih zalog nimate, izkoristite prihajajoče eko praznike, dneve odprtih vrat na kmetijah in druge priložnosti, da shrambo napolnite z zdravimi pridelki.
Zavedamo se, da je težava z nabavo sadja in zelenjave vse večja. Tudi v Evropi je ponudba manjša od povpraševanja, v Sloveniji pa smo v izrazitem zaostanku. Naj vam tabela o rizičnosti nakupa določenih živil pomaga pri izbiri, kaj boste kupili oziroma kaj boste kot prvo poskusili pridelati ali dobiti od preverjenih dobaviteljev.

Rezultati nekaterih testov živil so presenetili tudi nas. Številke ob živilih pomenijo letnice, ko so živila obsežno testirali.

Vir podatkov: Poročila Evropske komisije za leto 98, 99, 00, 01, 02, 03, 04 in 05.

SLOVENSKE POSEBNOSTI
Za Slovenijo je (že!) na voljo poročilo za leto 2006, v katerem so pod drobnogled vzeli jagode, cvetačo, paprike, grozdje, jabolka, žita in krompir.
V tolažbo nam je podatek, da so bili krompir in žita presenetljivo čisti. Pri žitih niso zasledili niti enega vzorca z ostanki pesticidov, od 33 vzorcev krompirja pa so ostanke pesticidov zasledili le v dveh. Zato pa je zgodba popolnoma drugačna pri nekaterih drugih živilih. Najbolj problematični so jagode, jabolka, grozdje in cvetača.

JAGODE
Testirali so 19 vzorcev jagod in ostanke pesticidov našli v 16. Od tega je 11 vzorcev vsebovalo koktajl pesticidov. V dveh vzorcih iz integrirane pridelave so našli ostanke prosimidona, ki v RS ni dovoljen. V šestih vzorcih pa so našli ostanke drugih pesticidov, ki za pridelavo jagod v RS niso registrirani. Zdaj, ko to berete, še vedno lahko posadite svoje jagode in se v naslednji sezoni izognete »ruski ruleti« na tržnicah.

CVETAČA
Od 11 vzorcev je ostanke pesticidov vsebovalo 10 vzorcev. Možnosti, da boste lahko kupili cvetačo brez ostankov pesticidov, so očitno minimalne. Ker jih ne moremo odstraniti z lupljenjem, je najbolje poskrbeti za lastno pridelavo.

GROZDJE
Zakaj silimo v tako masovno pridelavo grozdja, ko njegova pridelava v našem podnebju zahteva toliko kemije? Od 20 pregledanih vzorcev grozdja jih je ostanke pesticidov namreč vsebovalo kar 19. Sedem vzorcev je preseglo zgornje dovoljene meje (MRL), 17 vzorcev pa je vsebovalo koktajle pesticidov.
Uživanje grozdja je torej precej tvegano. Težko ga je dobro oprati. Rešitev je, da ga operemo in stisnemo v sokovniku ter se tako izognemo večjem delu škodljivih snovi. Ostale bodo v olupkih in vezane na suho snov.

JABOLKA
Eno na dan očitno ne bo odgnalo zdravnika stran. Kljub temu, da je naše podnebje zelo ugodno za pridelavo jabolk, pridelovalci ne skoparijo z uporabo zaščitnih sredstev. V primeru jabolk je domače veliko slabše od uvoženega, ker so pri nas izmed 36 pregledanih vzorcev ostanke pesticidov našli v 29, kar je 80 % vseh pregledanih jabolk! (Dvakrat več od evropskega povprečja!) Še posebej zaskrbljujoče je, da jih je 67 % vsebovalo ostanke več pesticidov. In kaj lahko storite?

Zakaj bi neškropljena jabolka gnila in hranila le srne in medvede? Odpravite se na nabiranje starih sort na visokodebelnih jablanah in pri ekopridelovalcih si zagotovite nekaj zimske zaloge. Ko ne bo šlo drugače, kupljena jabolka dobro operite in po potrebi olupite. Če imate možnost, pa na vrt zasadite nekaj trpežnih starih sort, ki vas sicer ne bodo nahranile že naslednjo jesen, vendar v nekaj letih jih bo dovolj, da vam tovrstnih poročil ne bo več treba brati.

TABELA: Koktajli v porastu:
Delež vzorcev z ostanki več kot ene aktivne snovi raste.
2005 – 18,3 %
2006 – 29,8 %

Ključne besede:
ekoizdelki, ostanki pesticidov, nanodelci, testi

 

Sorodni članki:

1,611328E-02

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine: