Večina podjetnikov se loteva predvsem iskanja in prodaje ekološko nespornih izdelkov. Nekateri pa so se odločili svoje znanje, moči in energijo usmeriti v ustvarjanje izdelkov, ki jih pri nas še nismo poznali. 

Ker vemo za (ne)podpiranje malega gospodarstva, plačilno (ne)disciplino, bančni krč, drag denar in splošno pomanjkanje kakovostnih ljudi, smo tiste, ki so se pogumno podali na to pot, vprašali, kakšno je bilo videti njihovo potovanje od vizije do resničnosti.

Večino izkušenj bi najlaže strnili s kitajskim pregovorom: tudi pot, dolga tisoč kilometrov, se začne s prvim korakom.

V času, ko smo priča sistemskemu uničevanju slovenske tekstilne panoge, je bil za začetek delovanja na področju ekološkega tekstila zagotovo potreben velik pogum. Kot pravi Anamarija Cej, lastnica znamke Oki Oki, ji je zdaj žal, da ni začela že prej. »Neizmerno sem hvaležna mami, ki je tudi vodila svojo tekstilno proizvodnjo in je največja »krivka« za mojo samostojno ekološko tekstilno pot. Ker imamo v šiviljski panogi vrhunske kadre, nisem želela, da bi bila naša oblačilca izdelana kje drugje. Prav zato je naš največji izziv, kako doseči konkurenčnost izdelkov Oki Oki.«

Oživljanje domala propadlega je bilo tudi osnovno gonilo nove kooperative Ekoci Green design, ki deluje na področju tekstila – v sodelovanju s podjetjem Polzela je začelo proizvajati nogavice in konopljina vlakna. Od zamisli do uresničitve je dolga pot. Pri tem je v pomoč, če se tovrstnega podviga loti neustavljiva entuziastka, kot je Irena Rotar.

Vsakdo, ki jo pozna, ve, da se na vprašanja tipa »Kaj pa, če vam ne bo uspelo?«, sploh ne odziva. Ireno zanima samo to, kaj je treba storiti, da bo nekaj uspelo. Tako je skupina, ki se je zbrala ob tem projektu, ustanovila kooperativo, ki deluje na osnovah socialnega podjetništva. Izdelali so prvo linijo nogavic, ki so jih podporniki kupili in tako omogočili nadaljnje življenje izdelka. Obenem so v Polzeli zasnovali poligon industrijskih rastlin, na katerem raste devetnajst vrst industrijske konoplje, kar bo pospešilo spoznavanje te – doslej tabuizirane – rastline in omogočilo ustrezno izbiro sort za različne namene. Da bi se povezali z oblikovalci in ustvarjalci na tem področju, so priredili natečaj Ekoci Green design. Najboljše kreacije več kot dvajsetih ustvarjalcev bodo predstavili na sejmu Agra, ki bo potekal konec avgusta.

Konoplja je navdušila tudi ustanovitelje podjetja Be Hempy. Kot pravi Tomaž Rosič, sta podjetje Be Hempy ustanovila skupaj s prijateljem iz najstniških let; po opravljenem študiju sta se znova srečala in ugotovila, da ju zanimajo podobne stvari. »Boštjan se je z industrijsko konopljo prvič srečal na fakulteti, saj je bila nekoč pomembna rastlina, zatem pa kar nekaj desetletij tabu tema. Na spletu se je začelo pojavljati čedalje več raziskav in pričevanj o tem, da ta rastlina pomaga pri tako rekoč vseh zdravstvenih težavah. Prav zaradi želje, da pomagava ljudem, so nastali izdelki Be Hempy iz industrijske konoplje. Zdelo se nama je, da informacij ne smeva zadržati zase, če pa lahko z njimi številnim posameznikom pomagava do boljše kakovosti življenja. Že v začetni fazi sva se zavedala, da imava vrhunski izdelek. Takoj sva se odpravila v lekarne in specializirane trgovine, ki so že kmalu postale najine stranke. Sočasno sva izpeljala oglasno kampanjo, s katero sva ciljala na končne kupce. Odzivi uporabnikov so bili izjemni, stranke se vračajo. Po poldrugem letu navzočnosti na trgu imamo približno 1800 strank. Na svoji poslovni poti smo se naučili marsikaj, nabrali številne izkušnje, pridobivali dodatna znanja o izdelkih, in kar se mi zdi najpomembnejše, še vedno se učimo. Prepričan sem, da je učenje ključno na vseh ravneh delovanja, saj je le tako mogoče napredovati. Na področju trženja me je denimo presenetilo, da smo manj kot polovico strank dosegli prek interneta, večino pa prek drugih prodajnih kanalov. Če bi še enkrat stopal po isti poti, bi organizacijsko strukturo podjetja postavil že v začetni fazi, kar pomeni, da bi že na začetku vključil večje število zaposlenih. Žal pa to brez začetnega investicijskega kapitala ni bilo mogoče.«

Poslovne priložnosti so povsod. Če jih le znate prepoznati, so tudi tam, kjer gnije. Dobesedno. Če vi v gozdu vidite razkroj, nekateri vidijo priložnost. Prav na tej osnovi je zraslo podjetje InLife Creations, v katerem se ukvarjajo z vzgojo in pripravo učinkovitih pripravkov iz medicinskih gob. 

Kot pravi Martina Gregori: »Zdi sem mi, da vsak posameznik želi pomagati ljudem oziroma narediti nekaj dobrega za družbo. Ker so me medicinske gobe očarale s svojo učinkovitostjo, sem z njimi želela pomagati posameznikom, ki se spoprijemajo z različnimi zdravstvenimi težavami. V družini se z njimi ukvarjamo že več kot petnajst let in videli smo že kar nekaj »medicinskih čudežev«. Naš največji izziv je bil (in je še vedno), kako te izkušnje prenesti med ljudi in o njih podučiti tudi potencialne kupce. Na poti blagovne znamke Inlife Creations sem se naučila, da je iskrenost ključ do uspeha, saj je treba s svojimi strankami komunicirati odprto in iskreno ter jim učinkovitost predstaviti tudi na konkretnih primerih. Zavedam se, da se učimo prav na napakah. Ključni za uspeh se mi zdijo stvarna pričakovanja glede razvoja in širjenja podjetja in vztrajanje na poti, v katero verjameš.

Še ena oseba je našla svojo poslovno priložnost tam, kjer so drugi videli samo smeti. Zakaj bi vzgoja sadik za samooskrbo zahtevala uporabo stiropora ali plastičnih lončkov, s katerimi samo obremenjujemo okolje? Takšno razmišljanje je Evo Štraser peljalo do razvoja biorazgradljivih lončkov za zeleni odpad, izdelanih iz lesne moke, prodaja pa jih pod blagovno znamko Bokri Green. 

Kot pravi Eva, je pot še vedno polna vzponov in padcev. »Na svoji poti sem spoznala zelo uspešne posameznike z različnih področij, ki so me s svojimi načeli nevede zaznamovali.« 

Kot pravi Eva, so za uspeh odločilne posameznikove osebne lastnosti. »Vem, da pred desetimi let te poti še ne bi bila sposobna prehoditi, saj nisem imela izkušenj in širine, ki jih imam danes. Zato po svoji poti raje hodim počasi, korak za korakom. Toda bila bi počaščena, če bi se katera od slovenskih trgovskih verig name obrnila z željo, da ji oblikujem novo linijo biorazgradljivih posod za zeleni odpad, ki jih je mogoče odvreči tudi na domači kompost.« 

Včasih se kakovost ideje ne skriva v tem, da bi naredili nekaj novega, pač pa nasprotno, da to nekaj zmoremo narediti enako dobro, kot so to počeli pred stoletji ali celo tisočletji. Prav to je bilo gonilo ekipe, ki jo v Sloveniji dobro poznamo po vrhunskem kuhanem maslu znamke Zlati ghee. 

Kot pravi vedno nasmejani Dušan Badovinac, njihova zgodba o uspehu temelji na tem, da so vanjo vložili kar največ časa, energije, prostora in lastne osebne rasti. Ves čas želijo izdelovati kakovosten izdelek, ki prispeva k pozitivnemu razvoju ljudi ter zahteva navzočnost, proaktivnost, profesionalnost, pozitivnost in predanost. »Vse skupaj je kot šah, ki se vrti okrog energij, časa in prostora. Pri tem sta nujna dobra psihofizična pripravljenost ter izbor pravih ljudi in pravih poti. Vse to je izvedljivo le, če smo predtem dovolj dobro poskrbeli za lastne osebnostne kvalitete.«

»Na potovanju po Afriki sem po naključju prišla v stik z resnično kakovostnimi naravnimi izdelki za nego kože, ki sem jih kar v nahrbtniku prinesla v Slovenijo in jih razdelila med prijatelje. Vsi so bili izjemno zadovoljni, zato sem jih ob naslednjem obisku Afrike vnovič poiskala in se povezala s proizvajalci.« Tako svojo ljubezen do Afrike, ki je prerasla v poslovno idejo, opisuje Martina Gregori. »Blagovna znamka Yanumi (ki pomeni 'Bog ljubi', tako pa se je glasilo tudi moje afriško ime) sprva ni bila mišljena kot kak večji projekt. Nastala je predvsem iz želje po deljenju izkušenj in ohranjanju lepe kože, hkrati pa sem želela pomagati ženskam v nerazvitih deželah. Kozmetika Yanumi ima v mojem srcu posebno mesto, saj sem jo razvila iz ljubezni do Afrike, seveda pa je velik izziv tudi razvoj blagovne znamke na kozmetičnem področju, ki je že zelo zasičeno. Če bi še enkrat stopala po tej poti, bi izdelke v večji meri oblikovala v skladu s potrebami strank in ne toliko na osnovi svojih idej. Večjo pozornost bi namenila potencialnim kupcem in raziskavam trga. Menim, da je za uspeh odločilno prisluhniti strankam, verjeti v blagovno znamko ter vztrajati tudi v hudih časih, saj z vztrajnostjo, delom in jasno vizijo pridemo do pozitivnih rezultatov. Seveda pa so vedno na voljo tudi spremembe.«

Ponudniki ekoloških izdelkov se pogosto znajdejo pred odločitvijo, ali izbrati kakovost ali dobiček. Zelo kakovostnih izdelkov namreč sploh ni lahko prodati. 

Sandra Klemenc, lastnica Zelene trgovine, se je odločila za precej težko pot. Proizvajajo namreč ekološke vzmetnice iz lateksa, ki ustrezajo najvišjim zahtevam kakovosti, vendar poznajo tudi težave, s katerimi se srečuje trgovec, ki mora tak izdelek predstaviti končnemu kupcu. »Če dandanes želiš na trgu ponuditi varen izdelek, moraš za surovine, reprodukcijske materiale in končne izdelke plačati precej več kot tekmeci. In če nočeš, da bi bili tvoji izdelki dostopni le peščici ljudi, postaviš realne cene, zaradi česar je zaslužek minimalen. V večini primerov tudi bolje plačaš delavce, imaš krajše plačilne roke, med procesom pa skrbiš za okolje in odpadke, podpiraš pravično trgovino in deluješ po njenih načelih, podpiraš neprofitna društva, spodbujaš družbeno ozaveščenost … Na drugi strani moraš na trgu vseeno delovati kot običajna trgovina z enakimi oziroma v nekaterih primerih celo višjimi stroški. Na trgu pa nastopaš skupaj s tekmeci, ki prodajajo konvencionalne izdelke, se požvižgajo na okolje in delavce ter poslujejo z razlikami v cenah od 100 do 500 odstotkov, kar jim prinaša precej več možnosti za promocijo, darila kupcem, visoke popuste …Ni preprosto, zato sem toliko bolj zadovoljna, da se to, kar sem si želela, tudi uresničuje.« 

Da je pot od zamisli o kakovostnem izdelku do ozaveščenega kupca, ki ga sprejme, zelo dolga, dobro ve tudi Irena Rupar, ki vodi spletno trgovino Racman, v kateri že štirinajst let ponujajo pralne plenice, ki so jim kmalu sledili še pralni vložki. Za njimi je dolga pot, predvsem pa veliko ukvarjanja z ozaveščanjem kupcev o prednosti teh trajnih in bolj zdravih rešitev pred izdelki za enkratno uporabo, ki se dandanes številnim zdijo »edini normalni«. Po vseh zapletih z birokracijo, z nenehnim spreminjanjem zakonodaje, povezane s proizvodnjo, s prodajo in računovodstvom se tudi lastnica Racmana pogosto sprašuje, ali ne bi bilo morda bolje preprosto kupiti izdelke drugih proizvajalcev in jih nato prodajati. Tako bi z znatno manj truda dosegli večjo dodano vrednost.

Podobno so se odločili zasnovati svoje poslovanje v spletni trgovini Vitababy, ki je tudi namenjena najmlajšim. Opažajo, da kupci najbolj povprašujejo po biorazgradljvih plenicah in ekološki otroški kozmetiki. Nadja Bačac pravi: »Namreč velika večina naših strank kupuje pri nas samo naravne biorazgradljive plenice ter ekološko otroško kozmetiko, za oblačila pa raje izberejo veliko cenejše veletrgovce (cene so lahko nižje tudi za 200%), kot sta H&M in C&A, ki imata svojo ekološko znamko, za katero pa tudi veljajo njihova merila glede ekološkosti, socialnih razmer delavcev, ki izdelujejo oblačila ipd., ki pa nikomur v javnosti niso poznana, ni transparentnosti, o čemer so že večkrat pisali tudi v nemški potrošniški reviji Oekotest.«

Kot ste lahko prebrali, včasih niti kopica tehtnih argumentov ne zadošča, da bi kupec posegel po kakovostnem in etično izdelanem izdelku. Toliko težje je prodati takega, pri katerem je prednosti težko opisati. Izdelki Oblike narave so si pot na trg utrli predvsem po zaslugi navdušenja Andreje Šeme, ki jih je začutila – in nam s svojo neomajno vero omogočila, da smo jih začutili tudi sami. 

Kot pravi: »To je bila ljubezen na prvi pogled.« Sledila je »misija nemogoče« – kako ljudem razložiti, da lahko tudi oblika vpliva na kakovost. »Naši izdelki so resnično nekaj posebnega. Ko sem jih leta 2012 prinesla v Slovenijo, jih kupci seveda niso poznali, vendar pa so poznali informirane kozarce. Potrebno je bilo veliko časa in truda, preden mi je uspelo dopovedati, da naši izdelki delujejo drugače, naravneje. Da pri nas v steklo ne vnašamo nobenih informacij, da svoje opravi samo posebna oblika, ki izhaja iz narave. Zato ti izdelki delujejo neskončno dolgo in se ne iztrošijo. Morda temeljijo na osnovi preveč preprostega in naravnega načela, da bi ljudje lahko dojeli, da so resnično učinkoviti. Toda z leti se na osnovi osebnih izkušenj in priporočil krog uporabnikov počasi, vendar vztrajno širi. Najlepše je, kadar ti stranka pove, da je karafo dobila za darilo, zdaj pa jo tudi sama želi nekomu podariti.«