Skupaj razkrivamo

5.6.2010

Po soncu se oblačilo pozna

V čem se bolje počutite, ko vam vroči žarki poletnega sonca pospešujejo delovanje znojnic: v zračnem oblačilu iz ekološko pridelanega in predelanega bombaža, ali v oprijeti majčki iz poliamida? Odgovor ste najbrž ustrelili kot iz topa. Razen, če ste morda med tistimi, ki še niso imeli te sreče, da bi svoje telo odeli v naravne materiale. In če res ste med njimi – ne čakajte niti minute več!

Marsikdo ob omembi zdravega načina življenja najprej pomisli na zdravo prehrano, gibanje in morda še organsko kozmetiko. Organska čistila, naravna gradnja, eko igrače ipd. potrebujejo že dodaten razmislek, na tisto, kar je del našega življenja praktično 24 ur na dan, pa kaj hitro pozabimo. Govorimo seveda o tekstilu. Ne le oblačilih, temveč tudi o posteljnini, brisačah in nasploh vseh tekstilnih izdelkih, ki prihajajo v neposreden stik z našo kožo.

Ti izdelki so tako vseprisotni, da le redko pomislimo, iz česa in kako so dejansko narejeni, še manj pa, kako velik vpliv imajo na naše zdravje. Še posebno, kadar si želimo uživati v sončnih žarkih in se hkrati zaščititi pred njimi. Zato imamo na pragu poletja še dodaten razlog, da se posvetimo temi ekološkega tekstila.

Bombaž

Bombaž je pri izdelovanju oblačil daleč najbolj pomembna surovina. V preteklosti so ga zaradi njegovih telesu prijaznih lastnosti imenovali kar »belo zlato«. A v sodobnem času industrijske pridelave in predelave bi ga prav lahko preimenovali v »beli strup«.

Industrijsko (ne ekološko) pridelan bombaž je ena od rastlin, ki so daleč  najbolj obremenjene s pesticidi, poleg tega pa mnoge korporacije pridelujejo tudi gensko spremenjenega. Umetno namakanje, uporaba pesticidov, škropljenje, insekticidi, gensko spremenjeni organizmi in druge tehnike nenaravnega gojenja škodujejo trikratno: onesnažujejo naravno okolje, uničujejo zdravje delavcev na bombažnih poljih, uporabnikom oblačil pa povzročajo kožne alergije in ekceme.

Kemične aditive v tekstilni industriji uporabljajo za 'izboljšanje' tkanine: takšna tkanina se ne mečka in krči, absorbira manj umazanije in vlage, je antibakterijska in odporna proti moljem ter zelo primerna za likanje. Poleg tega bombaž tudi belijo s klorovim belilom, ki je nevarna kemikalija, sledijo pa še mnoga umetna barvila, ki jih prav tako ne moremo imenovati ravno zdravju prijazna. Z vsemi temi dodatki in postopki postane bombaž, ki je po naravi tako prijetna surovina, naenkrat nekaj povsem drugega – material, ki nima skoraj nič več skupnega z naravo in pomeni za naše telo prej nevarnost kot pa zaščito. Še posebno na soncu, ki sproža strupene termične reakcije v tkanino vdelanih kemikalij, hkrati pa slednje onemogočajo zračnost in dihanje kože ter s tem še dodatno prispevajo k zastrupljanju kože.

Zaradi vsega navedenega se je, podobno kot pri prehrani in kozmetiki, tudi na področju tekstila začel premik v smer organske pridelave in predelave surovin. Če govorimo o bombažu, to pomeni, da je celoten postopek usmerjen v izdelavo človeku in naravi prijazne tkanine. Izboljšano je varovanje okolja in delavcev, gnojila so izključno organskega izvora, bombaž pobirajo ročno, iz postopka predelave so povsem izločene strupene kemikalije (npr. formaldehid), bela oblačila so beljena s kisikom (ni optičnih belil!) ali sploh niso beljena, barve pa so povsem naravne in ne vsebujejo težkih kovin.

Tkanine iz organskega bombaža so zato izjemno udobne in dobro dihajo. V primerjavi z neorganskim bombažem so odporne proti statični elektriki in predčasnim staranjem oblačila, hkrati pa se izjemno dobro spopadajo z znojenjem. Bombaž je namreč zelo vpojen in kot takšen nadvse primeren za oblačila, ki so v neposrednem stiku s kožo. Organski bombaž poleg tega uravnava našo telesno temperaturo, kar je pomembno tako v vročih kot v hladnejših mesecih. Posebno primeren je za ljudi z občutljivo kožo (tudi dojenčke in otroke!), saj ne povzroča razdraženosti kože ali alergij.

Bambus

V nasprotju z bombažem je bambus s strupi zelo neobremenjena surovina za tkanine, saj zaradi izredne vpojnosti vlage zelo hitro raste in ne potrebuje gnojenja in pesticidov. Tudi postopek predelave je dovolj enostaven, da lahko ohrani prijaznost do okolja in našega zdravja: uporablja se bambusova celuloza, ki jo v zelo preprostem postopku predelajo v mehka, viskozna vlakna. Slednja so kljub mehkobi zelo trpežna in pralna v stroju, hkrati pa omogočajo koži neovirano dihanje. Bambus med rastjo veže v svoje molekule posebno snov, ki ima izrazito antibakterijski učinek. Organska bambusova tkanina tako povsem naravno preprečuje razmnoževanje bakterij in nastajanje neprijetnega vonja ob znojenju. Podobno kot bombaž ima tudi bambus to lastnost, da uravnava telesno temperaturo, poleg tega pa ščiti pred soncem, saj odbije do 98 % UV-žarkov.

Konoplja

Tudi konoplja je zelo enostavna za pridelovanje, saj s svojimi širokimi listi preprečuje sončnim žarkom dostop do tal in s tem onemogoča razvoj pleveli, hkrati pa je tudi znana po izjemno hitri rasti.

Konopljino tkanino pridelujejo iz notranjega lubja v steblu industrijske konoplje. Na pogled in otip so takšna oblačila zelo podobna lanenim in imajo tudi nekaj podobnih lastnosti. So trpežna in dobro pralna, delujejo antimikrobno, hkrati pa tudi izjemno dobro dihajo. Ker so vlakna konoplje nekoliko bolj groba, se pogosteje uporabljajo za gornja oblačila, zaščitne obleke, nogavice, jeans ...

Konopljina oblačila podobno kot bambusova ščitijo pred UV-žarki.

Naša zahodna civilizacija večino svojega časa preživi v oblačilih, zato njihov pomen za naše zdravje prav gotovo ni zanemarljiv. Če bi radi svojemu telesu privoščili res cesarsko počutje, naj bo torej vaše naslednje novo oblačilo – ekološko! 

Ključne besede:
oblačilo, ekobombaž, poliamid, tekstil, bombaž, bambus, konoplja, industrija, pridelava, UV žarki

• Visoka tehnologija za ustvarjanje iluzij
• Težave s kožo so za dojenčka enako neprijetne kot lakota
• Konoplja za zdravje in bivanje
• UV-žarki – prijatelji ali sovražniki?
• Sončna krema ali sončna hrana?

0,015625