Koliko izgubite, če ostanete budni uro dlje kot sicer? 

Nekoč je bila ustrezna količina spanja veliko pomembnejša kot dandanes, saj je bila nujna, če naj je bil človek dovolj spočit za opravljanje vsakodnevnih opravil, namenjenih zadovoljevanju osnovnih življenjskih potreb. Tako je bilo nekaj povsem normalnega, da so ljudje legli k počitku takoj, ko je padla noč. Čeprav so se takrat ubadali z bolj eksistenčnimi skrbmi kot danes, je bilo njihovo telo tisto, ki je narekovalo ritem počitka: ob koncu dneva so od utrujenosti dobesedno popadali v postelje. Zdaj je vse drugače. Telesa ne preobremenjujemo več, utrujeni smo le duševno. Ko ob odhodu v posteljo najprej umirimo telo, misli pa nam ne zasedajo več tekoče dnevne dejavnosti, se v glavo prikradejo stvari, o katerih čez dan ni bilo časa razmišljati: težave, skrbi, žalost, jeza, obup … 

Vsakodnevno pehanje za boljšim življenjem nam čez dan ne pusti dihati, ponoči pa spati. Zaradi vse večjih želja, da bi imeli še več in še boljše, delamo dlje in več stvari hkrati, bolj smo obremenjeni in manj spimo. Spanje jemljemo kot nujno zlo, nepotrebno delo, ki nam vsak dan za preveč ur ohromi misli in telo. In tako pademo v začarani krog. Spimo manj, nenehno smo utrujeni, čez dan popijemo nešteto čudežnih napitkov za ohranjanje budnosti, vsak večer pa še kak napitek proti nespečnosti.

Približno 80 odstotkov odraslih pesti pomanjkanje spanja. Izsledki raziskav kažejo, da bi morali odrasli spati od sedem do devet ur. Toda v povprečju spimo po eno do dve uri na noč manj, kot so spali ljudje pred petdesetimi ali stotimi leti – in 38 minut manj, kot smo še pred desetimi leti. To pomeni, da lahko v letu dni izgubimo več kot dva tedna spanca, s čimer zmanjšamo sposobnost možganov za opravljanje njihovega trdega nočnega dela. Med spanjem se telo obnavlja in celi. Nekatere bolezni sodobnega časa so zagotovo tudi posledica pomanjkanja spanja. V nenehnem iskanju svetega grala za boljše počutje, zdravje in boljšo kakovost življenja marsikdaj pozabimo, da je prav kakovosten in zadosten spanec tisti, ki nam prinaša obilo koristi – za nameček celo z malo truda in brezplačno.

Kako ljudje, ki spijo dovolj, že zgolj s spanjem skrbijo za svoje zdravje in počutje? Telo se začne obnavljati šele tedaj, ko se možgani umirijo in zapade v popolno mirovanje. Toda najbolj učinkoviti in zdravilni procesi potekajo izključno v fazi globokega spanja, zato je nadvse pomembno, da gremo v posteljo okrog desetih zvečer, kajti globok spanec je najučinkovitejši do polnoči. Pri otrocih takrat nastaja rastni hormon, ki vpliva na rast, razvoj in obnovo vseh telesnih tkiv, pri odraslih pa se takrat najbolj obnavlja telo, pomlajujejo celice in krepi imunski sistem. Telo se med spanjem tudi razstruplja: škodljivi toksini iz možganov se samo med spanjem odplavljajo proti jetrom, od koder se izločijo naslednji dan. Tako se zmanjša tveganje za nastanek bolezni možganov, telesna tkiva se obnavljajo, zmanjša se raven stresa, hitreje se zdravijo poškodbe in vnetja. Ljudje, ki spijo dovolj, imajo precej manj težav z odvečnimi kilogrami, visokim krvnim tlakom, s presežkom holesterola v krvi in hormonskimi neravnovesji. Naspan človek je dobre volje, uspešen, poln energije in lažje opravlja svoje delo.

Učinki so še opaznejši pri otrocih. Ura spanja na noč manj lahko pri otrocih povzroči dve leti kognitivnega zaostanka. Nekateri znanstveniki celo menijo, da so značilne lastnosti najstnikov (depresija, prenajedanje, nihanje razpoloženja) v resnici posledica kronične nenaspanosti kot posledice premajhne količine ali slabe kakovosti spanja.

Po navedbah ameriškega nacionalnega inštituta za zdravje odrasla oseba dandanes v povprečju spi precej manj kot sedem ur na noč. Pri zdajšnjem hitrem življenjskem ritmu se šest do sedem ur spanja zdi precej dober izplen. Toda v resnici je to recept za kronično pomanjkanje spanja. Obstaja namreč velika razlika med količino spanja, ki si jo privoščite, in tisto, ki jo potrebujete za optimalno delovanje. To je primanjkljaj, ki se poveča vsakič, ko ne spite dovolj. Kratkoročno pomanjkanje spanja lahko pripelje do »možganske megle«, poslabšanja vida, slabšega spomina ... Dolgoročni učinki so debelost, odpornost na inzulin, srčne bolezni … Redki so ljudje, ki jim zadošča že šest ur spanja na noč (manj kot trije odstotki populacije). 

Pomanjkanje spanja zmanjša bistrost uma ter poslabša koncentracijo, odpornost, zmožnost učenja in odločanja. Poleg tega povzroča debelost, diabetes in slabše delovanja jeter. 

Znano je, da nespečnost slabo vpliva na spomin, koncentracijo in zmožnost učenja. Leta 2016 pa so znanstveniki prišli do spoznanja, da pomanjkanje spanja zavira čiščenje škodljivih toksinov iz možganskih celic. To odkritje je izrednega pomena tudi pri raziskovanju in zdravljenju nevroloških bolezni, kot so Alzheimerjeva bolezen, demenca, epilepsija, shizofrenija … Znanstveniki menijo, da so ta »vzdrževalna dela« na možganih eden od glavnih razlogov, zakaj sploh spimo. Kronična neprespanost namreč oslabi telo enako, kot če bi imeli v krvi 1 promil alkohola. Zaradi nezadostnega čiščenja toksinov iz telesa najbolj trpijo jetra, kajti neprespanost obremenjuje jetra enako kot alkohol.

Sindrom »nenehno razmišljajočih možganov«, ki jih tudi ponoči ni mogoče »izključiti«, poznamo vsi, ki smo kdaj delali pozno v noč ali dan za dnem živeli pod nenehnim stresom. Žal možganov ni mogoče vedno poslati k počitku s tem, da ležemo v posteljo in čakamo, da nastopi spanec. Prav zato nekaj ur pred spanjem ne prebirajte slabih novic, ne glejte filmov s tematiko, ki bi vas utegnila razburiti, ne plačujte računov … Spalno rutino vzpostavite z branjem za užitek, s poslušanjem prijetne glasbe ali z rahlim raztezanjem. Morda vam bo pomagala tudi topla kopel ali topel napitek. Tako se boste lažje sprostili in hitreje postali zaspani. 

Telo se ponoči na izgubo svetlobe odzove s proizvajanjem melatonina – hormona, zaradi katerega postanete zaspani. Čez dan sončna svetloba spodbudi možgane, da zavirajo nastajanje melatonina, zaradi česar ste budni in pozorni. Notranja ura se lahko poruši tudi zaradi nočnega dela, potovanja skozi različne časovne pase ali nepravilnega vzorca spanja. Posledično ste kot pijani, zmedeni ali pa zaspani ob nepravem času. Proizvodnja melatonina se izključi, če ste ponoči izpostavljeni umetni svetlobi (elektronske naprave), če v prostoru utripa svetloba mobilnega telefona, računalnika ali drugih naprav, če skozi okno prihaja svetloba ulične razsvetljave ali žarometov vozil … 

V spalnici naj bo le postelja, morda še nočna omarica. Če imate tudi omaro, naj bodo njena vrata ponoči obvezno zaprta. Če računalnika in televizorja ne morete imeti v katerem od drugih prostorov, ju ponoči obvezno prekrijte s tkanino ali z aluminijasto folijo. V spalnico ne vnašajte dekorativnih izdelkov, izdelki, na katerih spite, pa naj bodo iz naravnih materialov. Pohištvo naj bo iz masivnega lesa in premazano z oljem, po možnosti ga zaradi prijetnih energij izdelajte kar sami. Ležišča, vzglavniki, odeje in posteljnina naj bodo iz zračnih in zdravih naravnih materialov (naravni lateks, ekološki bombaž, lan, konoplja), ki ne vsebujejo sintetičnih vlaken in naftnih derivatov ter niso bili kemično obdelani. Izogibajte se tkaninam, ki so bile pobarvane s škodljivimi barvami …

Otrok, ki mu – zlasti zvečer in ponoči – nenehno curlja iz nosu ali pa pogosto kiha, je navadno alergičen na katero od snovi na/v ležišču. Pri tem največkrat pomislimo na pršice, vendar obstaja tudi možnost, da gre za alergijo na barve ali kako drugo škodljivo sestavino, ki kljub pranju ostane v posteljnini. Če sta ležišče in posteljnina iz umetnih in kemično obdelanih materialov, ne dihata in povzročata čezmerno znojenje in draženje kože, zaradi nenehne vlage pa se v ležišču nabirajo plesni in razmnožujejo pršice.

Vsak napor, da izboljšamo kakovost spanca, se obrestuje in zagotavlja boljše delovanje naših možganov. Kaj še lahko storimo, da jih zavarujemo pred prehitro obrabo, ki jo terjajo mnogi sodobni produkti in tehnologije, preberite v priročniku Kako ohraniti možgane.