Med spanjem ne lenarimo – telo takrat opravlja najpomembnejša vzdrževalna dela. 

Kar čez dan podiramo, ponoči telo gradi, seveda le, če ga pri tem nič ne moti.

Telo ima dobro razvit sistem samozdravljenja. Spoznanje, da ima vsak organ seznam svojih opravil, nam pomaga, da hitro ugotovimo, kateri od njih potrebuje krepitev. 

Telo se začne obnavljati šele takrat, ko se možgani umirijo; šele takrat preide v popolno mirovanje. To se zgodi le med globokim spancem, ki nastopi dva- do trikrat na noč, najbolj zdravilen in učinkovit pa je le v prvi fazi, do polnoči. Takrat se telo obnavlja, raven stresa se zmanjša, vnetja in poškodbe se zdravijo, škodljive strupene snovi iz možganov pa prehajajo do jeter, od koder se naslednji dan izločijo. Tudi možgani se čistijo in obnavljajo predvsem ponoči, zato jih najbolj prizadene, če je naš naravni ritem moten. 

Hkrati z izumom električne svetlobe je prišlo tudi do uničenja našega naravnega ritma. Z umetno svetlobo prevaramo telo: zmotno verjame, da sonce še ni zašlo, zaradi česar ne more sprožiti blagodejnih procesov obnove.

V preteklosti, ko še ni bilo budilk in električnih luči, so bili cikli spanja veliko bolj usklajeni s človekovo notranjo uro. Ljudje so se prebujali na pobudo svojega telesa – in vedno naspani. Kadar se zbudimo sami od sebe, se to vedno zgodi ob koncu cikla globokega spanja, ko je telo že blizu budnosti. Seveda so se ljudje v preteklosti prebujali naspani tudi zato, ker so legli v posteljo izčrpani – telesna utrujenost jih je hitro zazibala v spanje, naj je bila njihova postelja udobna ali ne. Navadno so legli k počitku, ko se je spustila noč, in vstali, ko se je zdanilo. Elektrika je omogočila podaljšanje delovnega dneva. Ljudje smo edina vrsta, ki po lastni volji spreminja (beri: posiljuje) svoj naravni ritem: namesto da bi se zbudili ob zori in do sončnega zahoda opravili vse, kar moramo opraviti, se zbujamo pozneje, delovni dan pa zavlečemo pozno v noč.

Tudi ob zadostni količini spanja je prebujanje težko, če budilka zazvoni ravno sredi globokega spanca. V tem primeru se prebudimo vsi zmedeni in potrebujemo več časa, da začnemo normalno delovati. Še bolj problematična je uporaba funkcije dremež, še posebno za vse, ki imajo težave s srcem. Zjutraj prihaja do največ zastojev srca, nekateri znanstveniki pa že ugotavljajo, da utegne biti zastoj srca povezan prav z dremežem na budilki, ki speče telo vsakih nekaj minut prebuja z nasilnim zvokom. Za dobro spalno higieno je pomembno, da se vsak dan, tudi ob koncu tedna, zbujate ob enaki uri. To je tudi eden od najučinkovitejših načinov za odpravo nespečnosti. Na osnovi dolžine faz spanja strokovnjaki priporočajo, da si za lažje jutranje vstajanje nastavite bujenje na čas, ki je večkratnik 90 minut (dolžina cikla globokega spanja in sanjanja (REM)). Če greste v posteljo ob 22. uri, alarm nastavite na 5.30, in ne na 6.00 – 7,5 ure je namreč optimalna dolžina spanja za odrasle. Tako se boste počutili bolj spočiti, saj boste vstali ob koncu cikla globokega spanja, ko je telo že blizu budnosti. 

Med 21. in 22. uro se dejavnost živčnega sistema normalizira. Stabilizira se tudi psihično stanje. V tem času si lahko zapolnimo veliko informacij. Najpozneje ob 22. uri je priporočljivo oditi v posteljo. Ob umirjenih mislih, primernem ležišču in ustrezni klimi v prostoru za to, da zaspimo, potrebujemo od 15 do 20 minut. Okrog 22. ure se začne zviševati število belih krvničk, telesna temperatura pa se zniža. Če greste spat ob tej uri, bo vaše telo ponoči ustvarilo dvakrat več hormona mladosti, kot če ležete pozneje. Melatonin, ki mu pravijo tudi hormon teme, se sprošča le ponoči. Če si predstavljate tekaško progo, je melatonin starter, ki da telesu znak »pripravljeni, pozor, zdaj«. Možganom sporoči, da je zunaj tema – čiščenje in obnavljanje se lahko začneta. 

Ob odhodu v posteljo v poznejših urah preskočimo faze spanca, ki najbolj koristijo našemu zdravju in dobremu počutju – četudi zjutraj spimo dlje, do njih ne pride. 

Ker so vse faze spanja enako pomembne, veliko vlogo odigrata tudi ležišče ter pohištvo v spalnici. Ležišče mora biti udobno in prijetno, da nas čim hitreje zaziblje v spanec, četudi k počitku ležemo nekoliko pozneje. Tako se nam ni treba prilagajati ležišču in iskati udobnega položaja, s čimer izgubljamo pomembne trenutke spanja in predvsem prestavljamo pomembno uro začetka globokega spanja, v katerem poteka najučinkovitejša obnova telesa. 

V spalnici imejte kar se da malo pohištva in drugih predmetov. Ležišče, posteljnina in pohištvo naj bodo izdelani iz neškodljivih naravnih materialov, kajti med spanjem, ko je v mirovanju, je telo obenem najbolj izpostavljeno vsem slabim energijam in kemikalijam, ki jih utegnejo vsebovati konvencionalni izdelki za spanje. Prav spalnica je prostor, v katerega najbolj sodi leseno pohištvo. Preprosta postelja iz katere koli vrste lesa je zagotovo boljša za vaše zdravje kot postelja iz iverala in umetnih tkanin. 

Zakaj si ne bi privoščili take zdravilne in brezplačne metode zdravljenja? Ko boste naslednjič pomislili, da bi še malo posedeli pred računalnikom ali televizorjem, se vprašajte, ali je vredno zamenjati uro pomlajevanja in obnove telesa za uro tega, kar prihaja z zaslonov.

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 

Tradicionalna kitajska medicina že tisočletja raziskuje delovanje človeškega telesa, tudi z določitvijo notranje telesne ure, ki je povezana z delovanjem notranjih organov.

Težave s spanjem med 23. in 1. uro so povezane z žolčnikom in s težavami pri presnovi maščob. Nespečnost v tem času namiguje, da ste prestrogi do sebe in preveč kritični tudi do drugih. 

Težave s spanjem med 1. in 3. uro so povezane z jetri. Strupene snovi se niso izločile in dražijo vse telo. Na čustveni ravni je budnost v tem času povezana z besom in krivdo, ki ju čutite do partnerja, drugih družinskih članov, prijateljev ali sodelavcev. Spor poskusite zgladiti, da se boste pomirili – ali pa situacijo poglejte še s kakega drugega zornega kota. Ne nalagajte si krivde.

Težave s spanjem med 3. in 5. uro so povezane s pljuči. V tem času utegnemo pokašljevati in tudi astmatiki se najpogosteje prebujajo prav v tem času, ki je lahko povezan tudi z globoko žalostjo, žalovanjem in depresijo. Koristno je, če izvajate pomirjevalne dihalne vaje. Telo mora biti ogreto, da ga lahko pljuča nemoteno polnijo s kisikom.

Težave s spanjem med 5. in 7. uro kažejo na občutek, da ste v življenju obtičali. To ne velja za osebe jutranjega tipa, ki se vedno prebujajo zgodaj. Če se v tem času le stežka prebudite, to utegne biti znak, da so vaše ledvice šibke.

K sprostilnemu spancu prispevajo številna eterična olja, s katerimi lahko popršite vzglavje. Lahko pa izkoristite lastnosti ene od najboljših vrst lesa, ki je kot nalašč za spalne prostore. Znanstvena dognanja so pokazala, da les švicarskega bora (Pinus cembra, cemprin) premore odlične lastnosti, saj že zgolj s svojo esenco poskrbi, da nekatere funkcije med spanjem potekajo bolje, občutno se izboljša tudi obnova telesa. Testiranja so dokazala, da so posamezniki zaspali hitreje prav v najpomembnejšem prvem ciklu, kakovost njihovega spanja pa je bila občutno boljša. Poleg tega so se zbudili bolj spočiti. 

Eden od najbolj presenetljivih izsledkov testiranja lastnosti švicarskega bora je ugotovitev, da vpliva na upočasnitev srčnega ritma – tako lahko srce prihrani kar 3500 utripov na noč.