Ste že slišali za sindrom bolne stavbe? Izraz je leta 1986 skovala Svetovna zdravstvena organizacija, in sicer po tistem, ko so stanovalci novih zgradb začeli vse pogosteje poročati o raznovrstnih zdravstvenih težavah, kot so glavobol, omotica, nespečnost, alergije, pekoče oči, nenehni prehladi in druge tegobe, za katere zdravniki niso našli pravega vzroka. 

Od prvih poročil o težavah, povezanih z bivanjem, se je marsikaj spremenilo, saj zakonodaja postavlja vse strožje mejne vrednosti, ko gre za uporabo zdravju škodljivih snovi. Toda industrija je iznajdljiva in prepovedane sestavine nadomešča z drugimi, o katerih še ni dokazano, da so škodljive – ali pa uporablja »koktajle« iz različnih sestavin. Pri teh mešanicah je vsaka od spornih sestavin dodana v zakonsko sprejemljivi količini. Škodljiv učinek tovrstnih »koktajlov« bo morda dokazan šele čez več let. 

Sindrom bolnih stavb povzročajo neprimerni materiali in prezračevalni sistemi, neustrezna osvetljenost in elektromagnetna sevanja. Posledica prizadevanja za energijsko varčno gradnjo je vse več zrakotesnih novogradenj in saniranih gradenj. Če nimajo ustreznih prezračevalnih sistemov, postanejo gojišče plesni, bakterij in virusov, katerih spore se širijo v bivalni prostor. Hlapne organske snovi v gradbenih materialih, stenskih barvah, zaščitnih premazih za pohištvo, lepilih in drugih materialih v notranjih prostorih se sproščajo v zrak še tedne ali celo mesece po vgradnji. Na drugi strani se manj hlapne snovi izločajo tudi po več desetletij. Čeprav so številne škodljive snovi že prepovedane, pa so še vedno prisotne v starih stavbah. 

Ljudje se torej tako rekoč ves dan zadržujemo v prostorih z neustrezno bivalno klimo, vse omenjene snovi pa nam povzročajo raznovrstne zdravstvene težave, celo hude bolezni. Raziskave in podatki o tem, koliko ljudi oboli za sindromom bolne stavbe, so redki. Dr. Metoda Dodič Fikfak, predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa, je v intervjuju iz leta 2015 navedla tuje raziskave, ki so pokazale, da tovrstne težave doletijo četrtino zaposlenih, ki delajo v takih stavbah.* Zaradi vse večjega varčevanja v gradbeništvu, ki ga seveda spremlja vgradnja cenenih materialov, se je ta delež najbrž še povečal.

Kako se torej lotiti gradnje novega objekta ali sanacije starega, da bo imel zdravo bivalno klimo? S strokovnjakom za gradbeno biologijo se posvetujte o naravnih gradbenih materialih in o difuzijsko odprti gradnji, ki pomaga pri izločanju škodljivih snovi skozi ovoj stavbe. Materiali, kot so les, ilovica, apnenec in naravna vlakna, imajo dokaj odprto strukturo ter podpirajo razgradnjo in absorpcijo škodljivih snovi iz zraka. Raziščite lastnosti, sestavine ter načine vgradnje materialov in opreme. Skrbno preučite deklaracije in analizirajte možne učinke njihovih sestavin. Vztrajajte pri uporabi materialov, barv in premazov, ki veljajo za najmanj škodljive. Zdravo bivalno klimo lahko ustvarite s skrbno izbranimi naravnimi materiali, ki ne oddajajo škodljivih snovi v okolje in prepuščajo paro. K temu bodo prispevali tudi ometi, ki uravnavajo raven vlage. 

Čas je, da presežemo prepričanje, ki nam ga že nekaj let nenehno vsiljujejo, češ da je ekološka gradnja obenem tudi energijsko varčna. Začnimo razmišljati o ekološki gradnji in o ekološko izdelanih vgradnih materialih, ki omogočajo zdravo bivanje in ne zastrupljajo okolja tudi po tistem, ko odslužijo svojem namenu. 

V branje priporočamo pogovor z dr. Metodo Dodič Fikfak, predstojnico Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa, ki je za časnik Finance spregovorila o sindromu bolnih poslovnih stavb pri nas. 

* https://gradbenistvo.finance.si/8821840/Intervju-Sindrom-bolnih-stavb-se-pojavlja-v-novih-in-prenovljenih-stavbah