Vprašanja/odgovori

Gozdne »pošasti«   

VPRAŠANJE:
Dolgo smo čakali pomlad, da gredo otroci končno lahko ven. Zdaj pa me skrbi, ali jih smem pustiti v gozd, ker me je strah, da bi lahko dobili kakšnega okuženega klopa. Nekateri predlagajo cepljenje, drugi razne kemične preparate, na koncu res ne vem, ali je bolj zdravo, da so notri ali pa zunaj, »zaščiteni« z vso to kemijo. Zelo bom vesela vsakega nasveta.

ODGOVOR:
O tem, kakšne so resne nevarnosti za naše zdravje, je zelo težko soditi, ker so interesi za razvoj izdelkov in statistika podrejeni finančnim motivom. Drugače povedano, veliko slišimo in beremo o tistih težavah, ki so mogoče obrobne, vendar ima nekdo motiv, da jih poveličuje in nam tako prodaja svojo rešitev. Prašičja gripa je le eden takšnih primerov. O pravih težavah, ki nam zares lahko zagrenijo življenje (kandida, zajedavci, hormonski motilci …), vendar farmacija zanje nima ustreznega zdravila, cepiva ali kakšnega pripomočka, pa se zelo malo piše, ker ob tem ni mogoče prodati izdelkov in oglasov.

Klopi niso novost, res pa je, da smo jim v Sloveniji izpostavljeni bolj kot ljudje, ki živijo v milijonskih mestih. Oni imajo svoje težave, mi pa klope.

Industrija različnih kemičnih pripomočkov bi najraje videla, da ne naredite koraka brez kemične zaščite. Večinoma nam zato ponujajo razne repelente, ki vsebujejo snov DEET (N,N-Diethyl-meta-toluamide). To kemikalijo je med 2. svetovno vojno razvila ameriška vojska za uporabo v džungelskih razmerah, po vojni pa so jo začeli civilno uporabljati kot pesticid. Od takrat se je množično razširila po vsem svetu in našla svoje »domovanje« predvsem v sredstvih za zaščito pred insekti, ki jih vsako leto uporablja več kot 200 milijonov ljudi.
Prav razširjenost uporabe proizvajalci pogosto navajajo kot dokaz o varnosti. Če znate misliti s svojo glavo, potem veste, da dejstvo, da vsi uživamo kakšen strup, ne pomeni, da bo zato njegovo delovanje blažje. Šele pred kratkim so se pojavile raziskave skupine družbenoodgovornih znanstvenikov, ki so izvedli raziskavo na francoski univerzi v Angersu. Ugotovili so, da je DEET lahko nevrotoksičen, povezujejo pa ga tudi z izgubo spomina, glavoboli, utrujenostjo, bolečinami v mišicah, tresavico ... Še posebno so na udaru otroci, ker njihova koža še hitreje vsrkava kemikalije, ki tako še potencirano vplivajo na živčni sistem.

O cepivih pa lahko beremo uradna priporočila ali poslušamo neuradna svarila, da sta zanesljivost in učinkovitost teh cepiv precej dvomljivi. Tako kot cepiva za gripo so tudi tista za klopni meningitis razvijali v državah, ki pomenijo večji trg, kot je naš. Verjemite, da nihče ne bo razvil različice za našo malo Slovenijo. Zato večinoma nikakor niso resnična zaščita pred okužbami iz našega okolja, lahko pa dodatno oslabijo imunski sistem in pri morebitni okužbi le dodatno povečajo tveganje pred zapleti.
 
Če iščete dober kompromis med naravnim in varnim, vam priporočam zaščitna sredstva na podlagi naravnega piretina v kombinaciji z eteričnimi olji. Piretin lahko naredite tudi sami iz rastline bolhač, ki jo namočite v alkoholu. Takšen alkoholni izvleček lahko škropite okrog hiše ali po zelenicah, na katerih se vaši otroci najraje zadržujejo. V tem letu so se na trgu pojavili tudi še prijaznejši preparati, ki učinkujejo le na podlagi eteričnih olj.

Sklenite mir z gozdom
Namesto da gozd gledamo kot nevaren tuji planet in otroke vanj pošiljamo v skafandrih, z zalogo vode in s kemičnim orožjem, raje postanimo navzoči opazovalci.
Klopi niso povsod. Ne marajo iglavcev, zato so sprehodi po borovih in smrekovih gozdovih manj tvegani.
Potrebovala sem dolgo časa, da sem dojela, da to moj kuža že ve, ker se pred sprehodom tako rad drgne ob smrekove veje. Res je videti »nereprezentačno«, ko mu iz goste dlake štrlijo iglice in koščki smole, vendar ga takrat klopi res ne napadajo.
Zanimivo je, da klopi ne marajo soli. Zato se na morju ni nujno vedno oprhati po kopanju in varni boste tudi, ko se boste sončili v travi.
Ko pogledamo, katera eterična olja uporabljajo v mešanicah proti klopom, ugotovimo, da gre za citruse, borovce in druga olja, ki imajo t. i. valovanje svetlobe. Na splošno lahko rečemo, da so klopi kot vampirji, saj bežijo od svetlobe, suhosti in sonca. Imajo radi vlago, manj svetlobe in tudi ljudi, ki imajo bolj temačno valovanje.
Iz vsega navedenega ni čudno, da si želijo tople krvi. Zato so, tako kot komarji, opremljeni z »antenami« za odkrivanje virov toplote. Če se sprehajate s kužkom, bodo klopi nedvomno izbrali vašega štirinožnega prijatelja, ker je vsaj dve stopinji bolj vroč od vas. Mogoče vaš pes ni zmožen ubraniti hiše pred roparji, vendar je njegova toplota veliko varovalo za vašega otroka, ker bo namesto njih pobral klope z gozdnih poti. Danes je to mogoče vrednejše od varovanja hiše.

In če ga kljub vsemu »dobite«?
Če ga kljub previdnostnim ukrepom najdete prisesanega na svoji ali otrokovi koži, upoštevajte naslednje varnostne ukrepe.
Virus, ki ga klop lahko prenaša, je termolabilen. Pri visoki temperaturi koagulira tako kot beljak v jajcu. Najvarnejši način, da ga nevtraliziramo in se izognemo morebitni okužbi, je, da klopa zažgemo. Res zveni kot scenarij za Ramba, vendar sta trenutna bolečina in nekaj rdečice veliko manjša agresija za telo kot preventivna kura antibiotikov.
Če ne marate ognja, lahko posežete po ledu. V lekarnah se prodajajo posebni pripravki s tekočim dušikom, ki klopa zamrznejo. Potem ga lahko odstranite, ne da bi tvegali, da bi pri tem v vas zbruhal tudi svojo okuženo kri.

Vse druge strategije mazanja, vlečenja s pincetami in obračanja niso varne, kadar gre za okužene klope, in lahko le povečajo možnost za okužbo.

---

Ključne besede:
klopi, repelenti, cepiva, piretrin, eterična olja, piretin, sol, iglavci, led, termolabilnost

 

Sorodna vprašanja:

• Izredno stanje zaradi gripe!

0,046875