|
Semena prihodnosti že kalijo
dodano: 12.11.2012
Karmen Prah (novembrske novice 2012 SZZČN)
S temi besedami bi lahko povzeli dogajanje na okrogli mizi Semena naše prihodnosti, ki jo je Eko civilna iniciativa organizirala 12. oktobra v Veliki Pirešici, v društvu La Vita.
Prizadevanja in plemenite misli so ponesle pomembno sporočilo v svet. Namreč dejstvo, da imamo znanje, ukrepe in sredstva, da lahko s pravimi semeni, pridelanimi na sonaraven način, povečamo prehransko varnost in zagotovimo več delovnih mest. Samo od nas pa je odvisno, ali se bomo znali pravilno organizirati in sodelovati, da bomo znali dostojno živeti v naši Sloveniji. Aktivni pristop in prave odločitve lahko pomagajo k večji samooskrbi Slovenije – to je glavno sporočilo te okrogle mize.
Podeljena so bila priznanja sodelujočim v Štafeti semen, ki so izvajali dejavnosti v tem projektu, sejali, izmenjavali, ohranjali, izobraževali, objavljali novice, svetovali, …
„Znamo ceniti tiste, katerih delo je vidno v praksi: na področju znanja, politike, institucij, šolstva, medijev in dejavnih posameznikov, med katere sodimo vsi, ki nam je mar za sočloveka in okolje, v katerem živimo. Vsi mi, ki s svojim imenom in priimkom trdno stojimo za tem, da se aktiviramo in delamo dobro,” je goste nagovorila Irena Rotar.
Mag. Dejan Židan je sodelujoče seznanil s spodbudnimi premiki na področju samooskrbe in z zanimivimi spremembami v prehranskih navadah Slovencev. Poraba mesa in sladkorja upada, poraba zelenjave pa je v porastu.
Martina Bavec je predstavila novosti na področju spodbud, kjer bo po novem eko področje ločeno in bodo zanj zagotovljena posebna sredstva.
Gojko Stanič je prisotne seznanil s svojimi izkušnjami s samooskrbo v urbanem okolju. V mestih namreč živi večina svetovnega prebivalstva in prihodnosti ne bo, če ne bodo urbane sredine povišale stopnjo lastne samooskrbnosti. Urbani načini pridelave zelenjave in sadja na strehah in ob stenah stavb bi lahko bili tudi priložnost za zaposlitev veliko brezposelnih ljudi.
Predstavniki VURS-a so predstavili, kako trenutno delujejo semenske banke, ki jih imamo v Sloveniji, in na kakšen način lahko nevladne organizacije ter drugi zainteresirani pridejo do teh semen oziroma prispevajo svoja semena v varstvo.
Kako v praksi poteka ohranjanje in trženje naših avtohtonih semen, je predstavila Fanči Perdih iz Amaranta – naše prve ekološke semenarske hiše.
Bolj podrobne izjave in predloge sodelujočih si lahko preberete na spletni strani ekoci.si. | 
Brez pisnega dovoljenja uredništva je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, v okviru določil Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah.