Ponekod nam raste takoj za hišo, drugje se je treba odpraviti do obronka bližnjega gozda, in že lahko najdemo jesenske sadeže, bogate z vitaminom C – plodove šipka. Preberite, kaj je o šipku zapisal Alfred Vogel.

Vitamin C na več načinov pomaga preprečevati prezgodnje staranje. Kot pomemben antioksidant nevtralizira proste radikale, ki napadajo in uničujejo telesne celice. Celice spodbuja k proizvodnji kolagena in s tem prispeva k blaženju gubic. Omili tudi neenakomerno obarvanost oziroma pigmentacijo kože, ki je značilna za zrela leta. Poleg tega preprečuje krvavenje dlesni in majavost zob. Od koristnih lastnosti vitamina C je znan tudi njegov varovalni učinek na ožilje in srce. Finski raziskovalci so ob pregledu raziskav, v katerih je deset let sodelovalo skupno 300 tisoč ljudi, ugotovili, da uživanje več kot 700 miligramov vitamina C na dan za 25 odstotkov zmanjša nevarnost za nastanek srčno-žilnih bolezni. Raziskava, ki so jo opravili na Univerzi v Harvardu, pa pojasnjuje, da se je pri ženskah, ki so redno uživale kombinacijo 500 miligramov vitamina C in 600 IU vitamina E, tveganje za nastanek srčne kapi zmanjšalo za 30 odstotkov. To naj bi vitamin C dosegel s ščitenjem notranjih žilnih sten, s preprečevanjem nastanka strdkov in z uravnavanjem krvnega tlaka. Vitamin C je torej pomemben odganjalec prezgodnjega staranja. 

Vitamina C tako rekoč ne morete zaužiti preveč, prej premalo. Vse vitalne snovi je bolje najprej zaužiti s hrano, šele nato pa se po potrebi (odvisno od življenjskega sloga, zdravstvenega stanja, ravni stresa ...) zateči k prehranskim dodatkom. Prav zato je koristno poznati in uživati sadeže, bogate z vitaminom C. Ker samonikli sadeži (rakitovec, jerebika, trnulje, dren, brin, robide, šipek …) navadno vsebujejo veliko več vitamina C in drugih vitalnih snovi kot gojeni, ne pozabite niti nanje. Ker je še vedno čas, da od omenjenih naberete vsaj šipek in iz njega pripravite blagodejne naravne pripravke, bogate z vitaminom C, preberite, kaj je o šipku v svoji knjigi Ljudski zdravnik (prelistate jo lahko na https://shop.zazdravje.net/trgovina/priporocamo/ljudski-zdravnik-koristni-nasveti-za-zdravje/), zapisal Alfred Vogel. 

»Našega pogleda ne razveseljuje le lepa, skromna rožica, po krivici imenovana tudi pasja roža (Rosa canina), tudi lepi plodovi blestijo s svojim rdečilom kakor zapozneli cvetovi v jesenski pokrajini. Še pozimi stojijo tukaj, ti šipkovi pritlikavci, kakor drobni škratje z belimi krznenimi kapicami, če rožnih vejic jeseni niso povsem obrali. Marsikateri lačni ptičji želodček dobi na njem dober in hranilen zajtrk, ko že vse odreveni pod ledom in snegom. Ta obed je hranilen, ker zreli šipek vsebuje veliko sladkorja in je sladek kakor najboljša marmelada. Hranilen je tudi zaradi kalcija, kremenčeve kisline, magnezija, fosforja in številnih drugih snovi. Fosfor je denimo dober za možgane. Kakor vemo, je šipek tudi med našimi najboljšimi dobavitelji vitamina C. Šipkova kaša ni le dobra, rahlo kiselkasta marmelada, temveč je tudi zdravilo in hrana za živce (med drugim pomirja živce) po starem temeljnem pravilu: živila naj bodo zdravila in zdravila naj bodo živila. Vendar ne smemo pozabiti, da se šipkove kaše ne sme kuhati, če naj ohrani vse svoje delovanje. Vsak dan z njo na debelo namazan kos kruha pokrije normalno potrebo po tem vitaminu (ob upoštevanju, da živimo zdravo in uravnoteženo življenje). Šipkova kaša, oslajena z grozdnim ali sadnim sladkorjem, ima še to prednost, da so v njej najboljše vrste sladkorja, ki se zlahka asimilirajo in prehajajo v kri kakor prvovrstne zgoreline.«

»Dodobra zrele plodove divje vrtnice oziroma šipka oberemo in pustimo, da do kraja dozorijo zunaj, na suhem in sončnem kraju. Pri tem je treba paziti, da je v zabojčkih in košaricah vedno le ena sama plast šipka, kajti plodovi drug vrh drugega splesnijo, namesto da bi postali prezreli. Ko so lepo mehki, jih zmeljemo s strojčkom, da dobimo rdečo kašo. To nato z leseno kuhalnico pretlačimo skozi sito, katerega odprtinice zadržijo zrnca. Kaša prehaja kakor rdeča pasta skozi sito; z nožem ali žlico jo odstranimo s spodnje strani sita. Tej surovi, rdeči vitaminski pasti dodamo med ali grozdni sladkor, ki ima konsistenco medu, in že jo lahko uporabljamo kot poslastico, kot presno šipkovo marmelado, ki je tudi zdravilna.« Po Voglovem mnenju čajna žlička te kaše na dan pokrije normalno potrebo po vitaminu C celo bolje kot vse konvencionalne tablete vitamina C. 

»Za pripravo šipkovega čaja uporabimo šipkova zrnca. Preostanek zgoraj opisanega domačega izdelka, torej zrnca in plodovo meso, posušimo in pozimi uporabimo v čaju, kajti tudi ta je za nas zelo pomemben. Ima zelo izbrano aromo, sploh če mu dodamo še malce limoninega soka ali pa, kdor ima to rad, malce mleka. Morda je prav količina kremenčeve kisline tista, ki temu čaju podeli dobrodejen učinke na ledvice, kajti s šipkovim čajem lahko brez skrbi postrežemo tudi hudim bolnikom, ki ne prenesejo nobenega čaja več.«