Poletna vročina ne povzroča le globokih razpok v zemlji in težav rastlinam, pač pa to velja tudi za nas. Če smo vsaj malce pozorni, lahko opazimo, da se v pregretih mestih tako mladi kot stari pogosto omotično opotekajo po vročih ulicah. 

Toda za vrtoglavico, slabšo koncentracije in negotov korak ni kriv alkohol, marveč zgolj nezadostno pitje vode. Kako dehidracija vpliva na pojav nekaterih težav z možgani in kaj lahko storimo? 

Eden od opozorilnih znakov, da telesu primanjkuje vode, je glavobol oziroma migrena. Dr. Batmanghelidj, avtor knjige Niste bolni žejni ste! Voda za zdravje in življenje, meni, da se možgani, ki so izredno občutljivi na dehidracijo in pregrevanje telesa, pred poškodbami zavarujejo tako, da tok krvi iz drugih, manj vitalnih delov telesa, preusmerijo v ožilje, ki oskrbuje glavo. Tako skušajo preprečiti poškodbe občutljivega encimskega sistema v možganih. Ta proces zaščite možganov pred dehidracijo in pregrevanjem sproži histamin, prav delovanje histamina pa povzroča bolečine, ki jih prepoznamo kot glavobol ali migreno. Ko pride do navala krvi skozi vratne arterije, to mnogi občutijo kot začetek glavobola, ki ga spremlja močno utripanje v sencih. O tem, da je tovrsten glavobol posledica dehidracije, priča to, da ga ne pomiri nobeno protibolečinsko sredstvo. Olajšanje prinese zgolj in samo izdatno hidriranje. Navadno za umiritev tovrstnega glavobola zaleže zaužitje dveh do štirih kozarcev vode. Seveda lahko take glavobole preprečite le z rednim pitjem vode. 

Pogosta posledica kronične dehidracije je tudi nihanje krvnega tlaka, ki posledično povzroči težave tudi možganom. Ob dehidraciji največji primanjkljaj vode (66 %) nastane znotraj določenih celic (mišične in kožne celice), iz medceličnega prostora se posrka manj vode (26 %), najmanj pa iz krvi (8 %). 

Ko se zaradi nenadne dehidracije v telesu zmanjša količina krvi (denimo zaradi nezadostnega pitja vode, zadrževanja v prevročih prostorih, diareje, bruhanja, jemanja diuretikov, povišane telesne temperature …), začutimo težave, povezane s padcem tlaka. Zaradi slabše oskrbe možganov s krvjo lahko pride do splošne šibkosti, slabše zbranosti, vrtoglavice, omotice, lahko pa tudi omedlimo, če se hitro dvignemo iz ležečega ali sedečega položaja. Pogosto se zgodi, da v ambulanti popolnoma dehidriranega starostnika postavijo na noge že zgolj z izdatno infuzijo.. 

Kadar se zaradi kronične dehidracije zmanjša volumen krvi, se telo pomanjkanju vode izogne s krčenjem volumna žil. Najprej se skrčijo periferne kapilare, zatem še večje žile. Tako žile še naprej ostanejo polne krvi, kar je nujno, če naj kri nemoteno prenašajo v vse kotičke telesa. Zoženje žil pa ni brez posledic, saj vodi do povišanega krvnega tlaka in posledično do nepotrebnega jemanja zdravil. Povišan krvni tlak pusti tudi posledice na ožilju možganov.

Preprosta rešitev za tovrstne težave je po mnenju Batmanghelidja uživanje zadostnih količin vode in ustreznih količin naravne soli. 

Možgani vsebujejo 85 odstotkov vode. Kronično nezadostno pitje vode ogroža splošno zdravje in s tem tudi delovanje možganov. Če možganske celice ne dobijo dovolj vode, ki je pomembna tudi za proizvodnjo energije, je njihovo delo oslabljeno. Dr. Batmanghelidj v svoji knjigi opisuje primere ljudi, pri katerih je zaradi kronične dehidracije prišlo do slabše prekrvavljenosti možganov in zatem še kapi. Znaki, po katerih lahko ugotovimo, da je kronična dehidracija že močno ogrozila naše možgane, so nenadno mravljinčenje, občutek teže in ohromelost leve ali desne polovice telesa. S še pravočasnim izdatnim pitjem vode lahko te težave brez posledic izginejo. 

Kako pomembna je voda za odpravljanje težav z možgani, ki so jim namerno odtegnili dovod kisika in krvi, pričajo tudi poskusi, opravljeni na živalih. Z izdatno infuzijo vode eno uro po zapori glavne arterije, ki bi sicer uničila 20 odstotkov slabo prekrvavljenega tkiva, so občutno zmanjšali obseg propadlega dela možganov. 

Da bi preprečili nastanek številnih težav, povezanih z zdravjem možganov, je treba skrbeti za redno pitje vode. Zaužili naj bi je vsaj od 2 do 2,5 litra na dan (deciliter vode na tri kilograme telesne teže). Če smo je porabili več, kar se pogosto zgodi v vročih poletnih dneh ter ob večjih duševnih ali telesnih obremenitvah, jo je treba zaužiti še več. Preprosto pravilo namreč pravi: toliko vode, kot je na dan izločimo z uriniranjem, znojenjem in dihanjem, je moramo tudi nadomestiti. Pri ugotavljanju, ali smo zaužili dovolj vode ali ne, nam je v pomoč spremljanje uriniranja in videza urina. Če čez dan komaj kdaj odidemo na malo potrebo, to pomeni, da pijemo premalo vode. Znak je tudi koncentriran urin temne barve. Pogosti znaki, ki pričajo, da smo dehidrirani, so tudi zaprtje, utrujenost brez pravega razloga, navali obrazne rdečice in vročice, razdražljivost, slaba volja … 

Vodo pijte večkrat na dan, in sicer v četrtlitrskih odmerkih. Najbolje jo je piti zjutraj na tešče, pol ure pred vsakim obrokom, dve uri in pol po obroku, pred vsako telesno ali duševno obremenitvijo … Seveda jo lahko preprosto pijete vsakič, ko začutite žejo. Glavnino vode naj bi zaužili do 18. ure, zatem pa naj bi jo pili le še po požirkih. S tem razbremenimo sečila in poskrbimo za miren spanec.

Da se lahko telo optimalno hidrira, moramo vsak dan zaužiti tudi polovico čajne žličke naravne soli (četrtina čajne žličke soli na liter zaužite vode).