Skupaj razkrivamo

18.7.2008

Nas bo sončenje zastrupilo ali razstrupilo?
Piše: Matjaž Kološa

Vemo, da te dni z vseh strani poslušate svarila o nevarnosti sončenja. Strinjamo se s tem, da cvrtje na močnem soncu predstavlja neumno tveganje, pred katerim vas ne bodo obvarovala niti najmočnejša sredstva za sončenje. Hkrati pa menimo, da strah pred soncem lahko pripelje do še hujših posledic. Kljub številnim opozorilom o škodljivosti sončnih žarkov, s katerimi nas zasipajo mediji, ima ultravijolična svetloba seveda še vedno mnogo dobrodejnih učinkov. Nekateri izmed njih so:
- uravnavanje hormonskega ravnotežja,
- stimuliranje tvorbe D vitamina, ki izboljšuje učinkovitost kalcija in drugih mineralov,
- preprečevanje rahitisa, osteoporoze in kariesa,
- stimuliranje tvorbe in učinkovitosti številnih hormonov, tudi spolnih,
- zniževanje visokega krvnega pritiska in
- upočasnjevanje procesa staranja.

UV svetloba je učinkovita pri zdravljenju luskavice, pomaga pri izločanju okoljskih in metabolnih strupov iz telesa, pri preprečevanju rakastih obolenj, arterioskleroze, srčnih obolenj, mišične slabosti, demence, slabokrvnosti, diabetesa, astme, protina in imunske oslabelosti, avtoimunskih obolenj, poslabšanja vida, sluha in kožnih obolenj.

Za optimalen izkoristek sončne svetlobe ni dovolj le sončenje posameznih delov telesa. Čim večja je površina kože, izpostavljene soncu, tem večja je učinkovitost sončenja. Še posebej je zaželeno sončenje tistih delov telesa, ki so ponavadi  skriti pod kopalkami. Takšno sončenje znatno poveča nivo spolnih hormonov, ki vplivajo na številne funkcije v telesu.

Zdravo sončenje zagotovo ne pomeni celodnevnega nastavljanja soncu, še posebej v mesecih, ko imajo sončni žarki največjo moč. V poletnih mesecih se sončimo v zgodnjih dopoldanskih in poznih popoldanskih urah, spomladi in jeseni pa lahko tudi opoldne.

Koliko UV svetlobe je še zdravilno, je seveda odvisno od tipa naše kože in predhodne porjavelosti – količine kožnega barvila melanina.
Sončenje v razumnih mejah v telesu s pomočjo hormonov povzroči proces razstrupljanja. Težava je v tem, da pogosto pretiravamo in namesto razstrupljanja zaradi preveč UV žarkov doživimo le dodatno zastrupljanje telesa s prostimi radikali. 

Da bi telesu olajšali razstrupljanje in povečali zdravilne lastnosti sončenja, moramo:
- upoštevati postopnost - koža se mora privaditi - povečati se mora količina melanina,
- kožo večkrat splahniti z vodo – zaplavajmo v morju, jezeru,...,
- poskrbeti za lažjo telesno aktivnost,
- si zagotoviti udobje, biti sproščeni,
- zaščititi glavo s pokrivalom oziroma senco,
- se sončiti v intervalih (vmes se hladimo),
- zaužiti dovolj vode (podpira delovanje ledvic).

Telesa ne smemo obremenjevati s težko prebavljivo hrano. Poskrbimo za redno odvajanje - uživajmo živila z veliko vlakninami (sadje, zelenjavo, semena, stročnice, polnovredna žita), za dovolj dolg nočni spanec v popolni temi, da telo lahko ustvari čim več hormona melatonina, ki je močan antioksidant in regenerator telesa.

Hormon melatonin je najmočnejši naravni antioksidant in razstrupljevalec. Ima pomembno vlogo pri očiščevalnih in zdravilnih procesih, povezanih z dnevno svetlobo in nočnim spanjem. Pod vplivom svetlobe, ki se absorbira skozi oči, nastaja seratonin - hormon sreče, antidepresiv. Telo tvori seratonin iz esencialne aminokisline triptofana s pomočjo vitamina B6 - piridoksina. Ponoči v popolni temi se seratonin s pomočjo vitamina B3 (niacina), kalcija in magnezija pretvori v melatonin. Nastajanje melatonina je lahko moteno, če smo čez dan zaužili premalo »prave« svetlobe polnega spektra, zaradi fizičnih in psihičnih obremenitev pred spanjem, poznih večerij (spanje s polnim želodcem), če ne spimo v popolni temi ali če prižigamo luč. Zato vsak večer poskrbimo, da ne jemo prepozno, pred spanjem se umirimo ob bolj mili svetlobi, spat odidimo sproščeni in brez skrbi.

Melatonin lahko v telo vnesemo tudi s pripravki ali hrano. Manjše količine ga vsebujejo mandlji, sončnična semena, gorčica, banane, češnje, grozdje, paradižnik, čebula, oves, riž, koruza ter rekorderja - beli vratič in šentjanževka. Proizvaja ga tudi črevesna mikroflora. Telesu lahko pomagamo z vnosom triptofana. Iz njega se tvori seratonin, ta pa se pretvori v melatonin. Aminokislina triptofan ima med drugim tudi uspavalni učinek. Vsebujejo ga spirulina, lan, sezam, arašidi, mandlji, indijski oreščki, soja, leča, sir, meso, jajca, nekaj ga je v datljih in bananah.

V poletnih mesecih in ko smo izpostavljeni soncu, telo čim manj obremenjujmo z dodatnimi napori, tudi z zahtevno prebavo. Na počitnicah privoščimo počitek ne samo možganom, ampak tudi organizmu – presnovi. Po sončenju pustimo, da se telo raje ukvarja s procesi čiščenja - odplavljanja toksinov in regeneracijo kože. To je še posebej potrebno, če smo se morda preveč izpostavljali sončnim žarkom, ki so v koži povzročili nastanek prostih radikalov.

Kožo si pred soncem ščitimo s kremami za sončenje. Res nas zaščitijo pred opeklinami, ne varujejo pa nas pred kožnim melanomom - malignimi spremembami v melanocitih. Pri uporabi krem za sončenje s kemičnimi filtri (OD-PABA, benzophenone, homosalate, octinoxate, avobenzone, MBC, OMC, parsol,..) smo izpostavljeni potencialnim stranskim učinkom, kot so hormonske motnje, povečana tvorba prostih radikalov, genotoksičnost, staranje kože. Kreme, ki vsebujejo fizikalne UV filtre (titanijev dioksid), teh škodljivih učinkov nimajo. Uporabljajo se v naravni kozmetiki.

Kreme za sončenje z višjimi faktorji (nad 8) onemogočajo nastajanje vitamina D, ki pa ima številne zdravilne vplive. Med drugim vpliva na metabolizem mineralov v kosteh in varuje pred rakom. Zaradi sodobnega načina življenja nam ta pomemben vitamin večino leta primanjkuje vsem, zato je najboljše, da svoj odmerek sonca dobimo zjutraj ali pozno popoldan, ko se lahko sončimo tudi brez zaščite.

Zaščito kože pred soncem pa lahko zaupate lastnemu telesu, ki poleg ustvarjanja melanina, razpolaga tudi z drugimi mehanizmi za varovanje kože. Med njimi so urokanska kislina, ki ščiti pred UVB žarki, histidin in alanin, ki skupaj tvorita močen antioksidant, kateri med drugim skrbi tudi za obnovo celic in vezavo toksičnih materialov, ter vsi antioksidanti, zaužiti s hrano, z vodo ali vdihavanjem čistega in negativno ioniziranega zraka.

Učinek omenjenih snovi se ne konča le z antioksidativnim delovanjem, temveč se kaže v izboljšanju kvalitete kože - hidriranosti, debelosti ter v zmanjšanju rdečice in lupljenja povrhnjice po sončenju.

---

Ključne besede:
sončenje, UV svetloba, hormonsko ravnotežje, vitaminD

 

Sorodni članki:

• Kaj bo najboljše za kožo?
• Pet laži o soncu
• 4 koraki, kako si pomagati pri »alergiji na sonce«

0,015625