Skupaj razkrivamo

2.10.2007

Začimbe - čudežne pomočnice!
piše: Maria Kočevar

Magična opojnost začimb je očarala Evropo že v starem in srednjem veku.
Zaradi njih so tvegali nevarna potovanja na Kitajsko, v Indijo – Koromandijo, na Cejlon in odkrili daljna tihomorska otočja. Popotniki so pripovedovali fantastične zgodbe o skrivnostnih zeliščih, ki dajo hrani božanski okus, odganjajo bolezni in vračajo človeku mladost in moč.
Skrivnosti ljubezenskih napojev so plačevali z zlatom, včasih tudi življenjem ...
Ne, to niso bajke, zelišča resnično imajo takšno moč, ki pa danes ni več skrivnost posvečenih, temveč je dostopna vsakomur, ki jo želi odkriti.

Prva magična zelišča imamo že doma v kuhinji. Zrasla so na domačem vrtu ali bližnjem travniku. Peteršilj in zelena že od nekdaj dajeta opojen vonj juham in omakam, malokdo pa ve, da ravno zato odvajata iz telesa odvečno vodo in tako uravnavata krvni tlak. Sok iz zelene je že od nekdaj znan kot ljubezenski napoj, ki obudi ženske čute.
Česen in čemaž sta naravna antibiotika, ki tudi očistita ožilje in izboljšata prekrvavitev ...
Poletni travniški šopek ni popoln brez vejice mete ali melise, včasih pa se vanj prikrade tudi kakšna preslica ali rman.

Zelišča morajo biti nabrana ob točno določenem času, ko imajo največ moči (glej spodaj napisano: Kdaj je pravi čas za nabiranje zelišč?).
Pomembno je tudi sušenje, ki ohrani zdravilne učinkovine in eterična olja. Se spomnite, da je stara mama zelišča vedno skrbno hranila v majhnih posodicah, v temi kuhinjske omarice?

Iz Jutrove dežele pa so poleg čajev in svile prišla še mnoga zelišča, ki jih cenimo tudi danes. Jabolčnega zavitka in slivovih cmokov, na primer, si ni mogoče predstavljati brez cimeta in klinčkov. Ponavadi uporabljamo mlet cimet, ki ga potresemo na koncu,  v zimski čaj pa damo cimetovo skorjo in cele klinčke že na začetku. KLINČKI ali nageljnove žbice imajo močan protibakterijski učinek, še posebej v ustni votlini. Preprečujejo zobno gnilobo in vnetja v ustih in žrelu, pomagajo celo pri angini. Zato jih mnogi žvečijo, čeprav so močno pekoči. V Indiji žvečijo tudi popke KARDAMOMA ter si tako izboljšajo ustni zadah in preženejo amebe. Pri nas uporabljamo prašek kardamoma le za sladice in kompote. Arabci pa ga pogosto dajo v čaj ali kavo. Poskusite!

V zadnjih letih se veliko govori o antioksidantih in razkisanju telesa. Tako je postala priljubljena KURKUMA ali turmerika. Prah kurkume je menda 100-krat močnejši antioksidant od vitamina E. Vendar pa vseh teh zeli ne moremo vsipati v hrano kar tako. Vedeti moramo, s katerimi živili se najbolje ujemajo in katere začimbe sodijo skupaj.

Kako pravilno uporabiti začimbe?
Stročnicam dodajamo tiste, ki preprečijo napenjanje: česen, kumino, rožmarin, lovorjeve liste, ingver, kurkumo ... Listnati zelenjavi pa takšne, ki pomagajo odvajati vodo in omilijo grenčine: peteršilj, koriander, luštrek ...
Ko pripravljamo hrano, vedno najprej dodamo začimbe v obliki semena. Na olju prepražimo cela semena GORČICE (svetle ali temne) in KUMINE, ki vzpodbujata prebavne sokove. Dodamo lahko tudi semena TRIPLATA (meti) za boljšo presnovo ogljikovih hidratov in kalcija. Šele potem damo v posodo zelenjavo in ostalo, kar želimo skuhati. Med dušenjem dodamo začimbe v prahu: KURKUMO in KORIANDER, ki skupaj ščitita črevesno sluznico. Pri vneti ali kako drugače razdraženi črevesni sluznici pijemo čaj iz koriandrovih zrn. Čisto na koncu dodamo dišave v obliki lističev: MAJARON, ROŽMARIN, ORIGANO, LOVOROVE LISTE, PETERŠILJ, ZELENO ipd.
Ne pozabimo na ostre začimbe, kot so POPER, ČILI, INGVER, ki so po krivici ožigosane in prepovedane mnogim bolnikom. Ostre začimbe uporabljamo zmerno in v pravih kombinacijah, tako uspešno pospešujejo prebavo in preženejo črevesne zajedavce. Poper vedno damo v hrano, bogato z ogljikovimi hidrati ali s težko prebavljivimi beljakovinami.
Ali ste vedeli, da poper in čili blažita bolečine? Čili pomaga ledvicam, ingver pa ogreje celo telo. Včasih ga dodajajo hladnim poletnim pijačam, saj v tem primeru deluje hladilno. Prav neverjetno je, kako se zeli odzivajo na naše potrebe. Če nam manjka energije, nas poživijo, če je imamo preveč, nas pomirijo.

Seveda imajo zelišča največjo vrednost, če so sveža. Mnoge gospodinje, ki nimajo vrta, gojijo dišavnice v cvetličnih lončkih (zelo polepšajo kuhinjo).
Semena strimo v možnarju in ne kupujmo mletih, saj tako ne oksidirajo in ohranijo svoj pravi vonj in okus.
V poplavi hitre prehrane z umetnimi ojačevalci okusa in umetnimi aromami so naše brbončice nekoliko otopele. Potrebovale bodo nekaj časa, da znova začutijo naravni okus zelenjave in začimb. Malo vztrajnosti vas bo nagradilo z razkošnim užitkom ob pisano obloženem krožniku.

Kdaj je pravi čas za nabiranje začimb?
Dišavnice bodo najdlje ohranile aromo in barvo, če jih boste nabirali na dan za cvet, dopoldan.
Rezervni termin, vendar ne tako primeren, je dan za plod, dopoldan. Pri tem seveda mislimo na uporabo setvenega koledarja Marie Thun, ki je edini narejen v skladu z dejanskimi poskusi z rastlinami.
Na dan za list nabiramo le liste zelišč za takojšnjo uporabo. Zaradi previsoke prisotnosti etra vlage so listi nabrani na dan za list neuporabni za sušenje in shranjevanje, radi gnijejo in hitro dobijo zatohel vonj.

Ključne besede:
#, začimbe, zdravilne učinkovine, eterična olja

• To ni le »crkljanje«!
• Kako ujeti neulovljivo?
• Je cimet res nevaren?
• Kako gresta skupaj tradicija in "high-tech"

0,015625