Skupaj razkrivamo

13.5.2010

Dojenčki brez plenic?!?
Besedilo: Nina Radin

Oživljena veščina sporazumevanja o izločanju z dojenčkom oziroma koncept »brez plenic« prinaša v naše okolje že davno pozabljeno veščino komuniciranja z otrokom in prepoznavanja znakov, kdaj bo dojenček izločal ali odvajal.

Koncept »brez plenic« je v uporabi v večjem delu sveta in čedalje bolj pridobiva na veljavi v Evropi in ZDA, kjer v splošnem sicer velja prepričanje, da mora biti otrok dovolj star, določeno stopnjo pripravljenosti pa mora kazati z jasnimi znaki, da ga lahko začnemo »navajati na čistočo« oziroma »odvajati od plenic«. V resnici je otrok na sporazumevanje o izločanju pripravljen v trenutku, ko pride na ta svet. In v resnici je tudi na čistočo navajen že iz maternice. Najugodnejši čas za začetek komunikacije je do približno šestega meseca otrokove starosti. Ker pa so si dojenčki različni in nekateri svoje občutljivosti še dolgo ne izgubijo, je lahko ugoden čas tudi po dopolnjenem šestem mesecu starosti.

Kje je trik?
Če se ne naučimo razpoznavati znakov, ki nam jih dojenček daje v zvezi z izločanjem, dojenčkovo komuniciranje v zvezi z izločanjem počasi ugasne in preneha izražati svoje potrebe. Otrok se, po dovolj dolgem »prepričevanju«, da je primerno mesto za izločanje kar njegova plenica, ki je v tesnem stiku z njim, počasi vda in navadi na izločanje/odvajanje v plenice, zaradi česar ga je po nekaj letih treba odvaditi od izločanja/odvajanja vanje.

Zakaj brez plenic?
Dandanes se veliko staršev zaveda bremena, ki ga za okolje predstavljajo tako plenice za enkratno uporabo kot pralne plenice. Toda poleg tega obstajajo še druge koristi, ki govorijo v prid sporazumevanju o izločanju, saj tak način življenja botruje boljši povezanosti staršev z dojenčkom, pojasnitvi in odpravi marsikaterega, tudi nerazložljivega, joka, težav z zaprtostjo, krčev, odpravi pleničnega izpuščaja pri izvoru in brez kemičnih sredstev.

Poleg tega komunikacija o izločanju upošteva naslednja pomembna dejstva, ki jih klasični pristop k odvajanju od plenic zanemarja:

• dojenčki se zavedajo svojih potreb v zvezi z izločanjem;

• dojenčki znajo in želijo komunicirati na neverbalni, čustveni in čutni ravni glede izločanja in ne potrebujejo čakanja do trenutka, ko lahko svoje potrebe ubesedijo ali jih logično razumejo;

• dolgotrajno zavijanje v plenice je nepotrebno in pogosto uporabljeno prisilno – dojenčki se zelo pogosto upirajo previjanju (npr. bežijo s previjalne mize);

• če imajo dojenčki možnost, znajo nadzirati izločanje in to počnejo prostovoljno;

• dojenčki, katerih potrebe v zvezi z izločanjem/odvajanjem in čistočo prezremo in na katerih potrebe ne odgovorimo, jih sčasoma ignorirajo; ponovno so pripravljeni šele, ko začnejo intelektualno razumevati in ponovno odkrivati tisto, kar so njihova čutila »pozabila«.

Komuniciranje o izločanju in sodelovanje, ki ju lahko vzpostavimo z dojenčkom, je učinkovita, poceni in ekološko neoporečna alternativa plenicam, ki malemu bitju zagotavlja bolj kakovostno življenje v čistem, prav od najzgodnejših trenutkov na tem svetu, staršem pa odpira nove dimenzije zaupanja vase, v lastne sposobnosti in sposobnosti naših otrok.

»Pri Združenju Naravni začetki se že drugo leto srečuje skupina »ssss - LULAM!« – podporna skupina za motivacijo in pomoč staršem pri prepoznavanju in odzivanju na potrebe dojenčkov v zvezi z izločanjem, ki se srečuje enkrat mesečno. Skupina ima ime po zvoku, ki se kot imitacija tekoče vode in stimulacija za uriniranje uporablja širom po svetu (sssssss), obenem pa simbolizira štiri pomembne vidike odnosa z našim novorojenčkom: spoštovanje, spoznavanje, sporazumevanje in sodelovanje.«

---

Ključne besede:
plenice, dojenček, brez plenic, izločanje, starši, povezanost, komunikacija, sodelovanje

 

Sorodni članki:

• Težave s kožo so za dojenčka enako neprijetne kot lakota
• Bi šlo brez kemije in brez tveganja?
• Neetično preizkušanje gensko spremenjenega riža

3,198242E-02