Skupaj razkrivamo

3.6.2010

Svetloba = dobra kri?

Besedilo: Sanja Lončar

Kaj imata skupnega hemoglobin in klorofil? Pravijo, da slika pove več kot tisoč  besed, zato si najprej oglejte sliko zgradbe teh dveh snovi. Po tem sta si zelo podobna, le da ima hemoglobin v sredini atom železa, klorofil pa atom magnezija.

O tem, kako sta povezana klorofil in sončna svetloba, vemo zelo veliko. Že v osnovni šoli so nas poučili, da rastline za svojo presnovo ne potrebujejo le zraka, hranil in vode, temveč predvsem svetlobo. Antena, prek katere sprejmejo svetlobo, je pigment klorofil v listih, ki lahko absorbira svetlobo. Svetlobo sprejmejo celice in jo tam shranijo v materialni obliki.

Dr. Budwigova ta proces razlaga še bolj natančno: »Ko sonce sije na drevesno krošnjo in listi s fotosintezo srkajo sončne žarke, to povzroči premikanje električnega naboja elektronov. Pri črpanju vode v višino sodeluje magnetno polje. Ko se s svojo, z elektroni bogato prevodno živo snovjo sprehajamo po elektromagnetnem polju gozda, se napajamo s sončno energijo. Tudi pri pretoku krvi po naših žilah gre za gibanje električnega naboja v magnetnem polju, kar sproža indukcijo in vnovično indukcijo energije.«

Da je kri veliko več kot skupek hranil, ki jih zaužijemo, so na lastni koži opazili mnogi, ki so kljub uživanju različnih preparatov še vedno slabokrvni. Kitajska medicina pravi, da kri ne more biti boljša, kot je či. V poenostavljenem prevodu to pomeni, da je naša kri le odraz kakovosti energije, ki se pretaka v našem telesu. Če je življenjske energije malo, če so pretoki zamašeni in če v nas prevladuje temačno razpoloženje, potem tudi krvi ne bomo mogli izboljšati, ne glede na to, kakšne snovi bomo dodajali svoji prehrani.

Tako kot lahko gnojimo zemljo pod drevesom, a brez svetlobe to ne bo tvorilo klorofila, tako lahko »gnojimo« tudi telo, vendar iz tega ne bo veliko dobrega, dokler bomo bivali v temi.

K izboljševanju krvne slike je zato pomembno pristopiti celostno. Odkrijte, kje odteka vaša življenjska energija (kdo ali kaj vam, dobesedno, »pije kri«). Nato si oglejte, koliko svetlobe je v hrani, ki jo uživate, in mrtvo hrano zamenjajte s čim več žive in polne svetlobe. Nazadnje pa poskrbite tudi za to, da bo vaše telo zares prejelo tudi zadostne količine sončne svetlobe, ker jo, tako kot rastline, nujno potrebuje tudi za izdelavo hemoglobina.

Pri izbiri morebitnih prehranskih dopolnil pa je dobro upoštevati naslednje: res je, da se hemsko železo (takšno prevladuje v mesu) lažje nalaga v telesu, vendar lahko z njim ustvarimo tudi nevarni presežek železa, ki je za telo toksičen. Preveč železa v telesu deluje kot prosti radikal in napada lipide, DNK in proteine. Zanimivo je, da je pri moških dvakrat pogostejši presežek železa kot njegovo pomanjkanje, čemur pripisujejo tudi več poškodb jeter in nekaterih drugih organov.

Prednost rastlinskega, t. i. nehemskega železa, je tudi v tem, da telo uravnava njegovo resorpcijo na ravni črevesnih celic, odvisno od stanja trenutnih zalog v organizmu.

Železo se zelo dobro resorbira v obliki železovega glukonata, ki ga najlažje prebavimo v obliki rastlinskih sirupov ali melase. Če posežemo po kapsulah, pa izberemo železo v bisglicinatni obliki (anorganska, mineralnega izvora), ki je tudi najbolj nežna do želodca.

Iz že navedenih razlogov medsebojne povezanosti klorofila in hemoglobina so se pri izboljšanju krvne slike odlično obnesli tudi preparati z veliko kakovostnega klorofila. Takšnega najdemo v algah, kot je chlorella, v mladi ječmenovi travi ali v sočenju žitnih trav.

Ker je na trgu veliko pripravkov iz alg in ječmenove trave, je pomembno opozoriti na še en kriterij kakovosti, ki vpliva na tisto, kar se bo s preparatom dogajalo v telesu.

Ko gre za klorelo, že samo ime nakazuje njeno značilnost, in sicer da je zelo bogata s klorofilom. Vendar pa ta klorofil v naravi ni v enostavno dostopni obliki, ker je zavarovan v celici. Da bi celico strli in s tem prišli do njenih zakladov, različni pridelovalci uporabljajo različne metode. Prevladuje način proizvodnje pri katerem klorelo praviloma »odprejo« pri visokih temperaturah. To pa po naših spoznanjih pomeni uničenje njene encimske moči in izgubo dragocenih snovi. Japonci s klorelo delajo veliko bolj skrbno. Ne obdelujejo je pri visokih temperaturah in pri obdelavi uporabljajo pretežno postopke hladnega mletja. Teoretično dobijo s tem manj dostopnih učinkovin, vendar jih ohranijo žive, kar se je tudi v praksi izkazalo za boljšo izbiro. 

Tudi pri nakupu preparatov iz ječmenove trave je treba biti vse bolj pozoren. Predvsem bodite pozorni na to, ali kupujete posušeno ječmenovo travo ali dehidrirani sok. Posušena ječmenova trava vsebuje bistveno manjši delež klorofila. Pomembno se je pozanimati tudi o metodi sušenja oziroma dehidracije. Gre za izjemno občutljivo super živilo, ki lahko hitro oksidira, če je sušeno v prisotnosti zraka ali pri višjih temperaturah. Metoda dr. Hagivare in refrakcijska metoda sta se izkazali za zelo dobri za ohranjanje encimov.  

Če ste vegan, boste zadostne količine železa zagotovili tudi z rednim uživanjem kakava, ovsenih kosmičev, mandeljnov, svežih fig, ajdove kaše, kuhane leče, regrata, kuhanih ali sveže zmletih kopriv itd.

O težavah in rešitvah na temo železa smo že veliko pisali. V iskalnik vtipkajte besedo »železo« in o tem boste lahko še veliko prebrali, obenem pa si ogledali tudi zanimive recepte. 

Ključne besede:
hemoglobin, klorofil, sončna svetloba, kri, energija, krvna slika, železo, alge, chlorella, ječmenova trava

• Kakšne barve je vaša kri?
• Holesterol je le posledica.
• »Zelena kri«
• Vse me boli!
• Žarnice ali »žmigavci«?

0,03125