Skupaj razkrivamo

20.7.2010

Kje se začne zdravje dlesni?
Besedilo: Sanja Lončar

Zobozdravstvena preventiva je v Sloveniji na zadovoljivi ravni, vsaj ko gre za zdravljenje zob in odpravljanje kariesa. Vendar pa so zobje več kot le kakšen odstotek našega telesa. So tudi več kot le naš »stroj za sekljanje« in razstavni eksponat pri širokih nasmehih.
Ponavadi o zdravju zob in dlesni ne premišljujemo, dokler nas nekaj ne zaboli, takrat pa smo že daleč od preventive.

Ste vedeli, da vam nezdravljeni granolom lahko »pridela« angino pektoris? Tudi zdravljenje zob ni vedno brez posledic za druge dele telesa. Največ smo že pisali o amalgamih, ki s sproščanjem živega srebra močno vplivajo na celotno delovanje našega imunskega sistema. Zdravniki so proučevali tudi vpliv mrtvih zob na naše zdravje in ugotovili, da je incidenca raka višja pri osebah, ki imajo več mrtvih zob v ustih. Seveda je v tem primeru možno, da gre za zamenjavo vzroka in posledice, če predpostavljamo, da je število mrtvih zob le odraz na splošno slabšega zdravstvenega stanja posameznika, kar je prav tako dobro izhodišče za raka.

Tradicionalne medicine vedo, da so naši zobje močno povezani z energijskim potencialom naših ledvic. Čim več strahov, dehidracije ali toksične obremenjenosti ledvic imamo, slabše zobe bomo imeli. Tudi opazovanje jezika je v vzhodnih medicinah zelo zanesljiv pokazatelj celotnega zdravja telesa. Z opazovanjem njegovih delov zelo natančno ocenjujejo stanje posameznih organov. Bele obloge na jeziku zelo zanesljivo kažejo na stanje sluznic prebavil. Zato je tudi test »pljunite v kozarec« (glejte 2. odstavek na www.kandida.si)  zanesljivi pokazatelj odnosa kvasovk in mlečnokislinskih bakterij v naših sluznicah.

Kaj bi bila potemtakem preventiva?
S spodbujanjem preventive se še najbolj ukvarjajo oziroma jo najbolj izkoriščajo ponudniki žvečilnih gumijev. Kaj si mislimo o njihovi sestavi in delovanju, smo že pisali v marčevski številki. Če ste jo zamudili, je članek na voljo tudi na www.zazdravje.net/PDF arhiv novic. Razlaga dobrobiti žvečilnih gumijev ponudnikov sloni na zgodbi, ki jo vsakodnevno poslušate – da se pH v vaših ustih po zaužiti hrani zniža, zaradi česar so zobje in dlesni izpostavljeni hitremu »razmnoževanju« patogenih organizmov ter ustvarjanju zobnih oblog.

Koliko je ta zgodba resnična, lahko preverite tudi sami. Kupite pH lističe z razponom od pH 5 do pH 8 v trgovinah z medicinskimi pripomočki (npr. Sanolabor). Vzemite listič in ga pritisnite na slino na jeziku (zaželeno je, da pred tem niste nič jedli in pili vsaj eno uro). Listič bo praviloma pokazal pH 6,5 do 7. Potem pojejte pol limone, požirek nerazredčene kisave ali Molkosana ali kakšno drugo zelo kislo tekočino. Takoj še enkrat pritisnite novi listič na jezik in očitali boste visoko kislost. Nato poglejte na uro in čez vsakih trideset sekund ponovno navlažite jezik z lastno slino ter izmerite pH. Pri večini ljudi se že v 30–60 sekundah pH sline zniža nazaj na raven okrog pH 7. Izjema bodo le zelo zakisani ljudje, pri katerih so rezerve bazičnih mineralov zelo načete in telo potrebuje več časa (nekaj minut), da zagotovi dovolj bazičnih rudnin, ki bodo normalizirale pH sline v ustih. Torej, preden se sploh spomnite, kje imate žvečilni gumi, bo vaše telo praviloma vse uredilo samo in to brez potrebe, da bi žvečili konzervanse, umetne arome in barvila. Če pa temu ni tako, potem rešitev ni v žvečilkah (ki telo še dodatno zakisajo), temveč je treba telesu dodati veliko več bazotvorne hrane (sveže sadje in zelenjava).

Kljub temu, da nam nenehno zatrjujejo, da nevarnosti za naše zobe in dlesni prihajajo od zunaj in da jih tako tudi rešujemo, znanost prihaja do spoznanj, da je za stanje naših zob veliko bolj odločilno stanje »od znotraj«. Pametno vprašanje je, zakaj lahko nekatere snovi v ustih enega človeka ustvarijo vnetja, karies in slab zadah, v ustih drugega pa ne, kar je znanstvenike usmerilo v proučevanje razlik v okolju, ki ga predstavljajo naša usta.
Tako so prišli do merljivih pokazateljev različnih snovi, na osnovi katerih je mogoče sklepati tudi o vitalnosti dlesni, kar igra pomembno vlogo pri preventivi vnetij, gingivitisov in parodontoze.

Za slabše okolje je tako karakteristična nižja raven hialuronske kisline, primanjkljaj koencima Q10, silicija in vitamina C. Ker vse navedene snovi delujejo proti prostim radikalom, je v ustih, kjer teh snovi primanjkuje, tudi delovanje prostih radikalov (t. i. oksidacijski stres) veliko večje.

Občutljiva, neprekrvavljena, h krvavitvam nagnjena tkiva pa so odlična podlaga za razkroj in zato tudi ne preseneča, da se v takšnem okolju odlično počutijo tudi patogene bakterije.
Večina navedenih snovi deluje tako lokalno kot tudi sistemsko. Tako npr. večji vnos naravnega vitamina C in silicija (v obliki organskega silicija, ki ga najdemo v svežih ovsenih kosmičih ali čaju iz zelenega ovsa, ali pa v obliki silicijevega gela), deluje kot »malta«, ki povezuje pesek in ustvarja krepka ter bolj prožna tkiva. V ustih to opazimo po zmanjšanju krvavitev.

Hialuronska kislina je naravna snov, ki predstavlja pomemben dejavnik pri vitalnosti naših dlesni. Njena zadostna koncentracija spodbuja celjenje ran, preprečuje vnetje obzobnih tkiv in zmanjšuje krvavenje dlesni. V stomatologiji jo s pridom uporabljajo pri vseh posegih, ki poškodujejo tkiva v ustni votlini. Na voljo pa so tudi pripravki v obliki gela, pršila ali ustne vode, ki jih lahko uporabljamo sami.

S primerjavo sestave zdravih in bolnih dlesni so znanstveniki opazili še eno pomembno snov, ki je slabim dlesnim primanjkuje. Gre za koencim Q10, o katerem pogosto slišimo v povezavi z razpoložljivostjo energije in zdravjem srca. Italijanski znanstveniki (citirani viri so objavljeni v spletni izdaji tega članka) so izvedli več študij z namenom preveriti vpliv CoQ10 na zdravje dlesni. Preverjali so vpliv jemanja v obliki kapsul, kombinacijo tretmaja čiščenja dlesni (za ta namen so anketirancem mehansko očistili del dlesni) in oralnega jemanja kapsul CoQ10 ter lokalno uporabo CoQ10 z neposrednim nanašanjem na dlesni. V testiranje so bili zajeti bolniki z različnimi oblikami gingivitisa. Ob tem se je zahtevalo, da opazovane osebe tri mesece pred začetkom poskusa niso jemale nobenih prehranskih dopolnil, antibiotikov ali protivnetnih zdravil.

Spremljanje kliničnih in biokemičnih parametrov je pokazalo, da so najboljši rezultati doseženi pri lokalnem nanašanju CoQ10 na prizadeta območja. Četudi pri teh bolnikih niso naredili predhodnega mehanskega čiščenja dlesni, se je antioksidativni potencial tretiranih tkiv že v dveh tednih zvišal pri polovici tretiranih. Pri dveh tretjinah pa se je znižala raven tekočine v žepkih dlesni, kar kaže na zmanjšanje vnetne reakcije in potrjuje do zdaj manj znano protivnetno delovanje koencima Q 10, ki ga poznamo predvsem po njegovem antioksidativnem delovanju.

Študije so pokazale, da so učinki še boljši, če se Q10 kombinira s selenom in vitaminom E.
Pri oralnem jemanju kapsul (trikrat na dan 100 mg v obdobju 60 dni) so bili rezultati najboljši v primerih kombiniranega tretmaja (mehanično čiščenje dlesni + oralno jemanje kapsul CoQ10). Na delih dlesni, kjer prej ni bilo izvedeno mehansko čiščenje, rezultati niso bili statistično pomembno izboljšani v primerjavi s placebo skupino.

Vse našteto je le materialni dokaz, kako je pomembna raven energije in pretočnosti tudi na tem delu našega telesa.
_____________________________________________________________________________________
Zelišča za zdrave dlesni!

Žajbelj
Žajbljevo eterično olje učinkuje proti bakterijam, zato je žajbljev čaj odličen proti vnetju ustne votline in žrela, pomaga pa tudi pri črevesnih težavah. Žajbelj učinkuje toplo, pa vendar razkuževalno in očiščevalno. Najdemo ga v naravnih zobnih pastah in zobnih vodah. Pri vnetjih pripravimo čaj: zavretek kuhamo 5 min in še toplo grgramo. Takšnega čaja ne pijemo.

Timijan
V zadnjem času je vse več podatkov o zelo dobrih rezultatih, ki jih pri gingivitisu in paradontozi dosežejo s tinkturo timijana. Za akutna vnetja uporabljamo nerazredčeno tinkturo. Za redno nego pa tinkturo redčimo z vodo in grgramo kot ustno vodo.

Ratanija
Rastlina z močnim protivnetnim delovanjem na dlesni raste v Andih na višinah med 3000 in 8000 metri. Ker deluje adstrigentno, zelo učinkovito ustavlja krvavitve dlesni ter blaži vnetja grla in dlesni. Iz istega razloga jo domačini uporabljajo tudi pri ustavljanju driske.

Echinacea (ameriški slamnik)
Indijanci so izvirno ehinacejo uporabljali za žvečenje in s tem ohranjanje zdravih dlesni in zob ter za polaganje na rane, pike in celo ugrize. Če imate ehinacejo na vrtu in vam ravnokar cveti, po kosilu požvečite kakšno iglico ježka (z vrha cvetov). Imajo značilen pikanten okus (tako kot dobri alkoholni izvlečki), kar ne preseneča, ker je odstotek varovalnih alkilamidov najvišji prav v semenu (ježek na vrhu cvetov) in v koreninah. Vnete dlesni lahko namažete tudi z alkoholnim izvlečkom celotne rastline.

---

Ključne besede:
#, zobje, dlesni, granolom, ledvica, preventiva, žvečilni gumi, pH, koencim Q10, hialuronska kislina, silicij

 

Sorodni članki:

• Cena belega nasmeha
• POTREBUJETE WD-40?
• Človek ni kup mesa in kosti

0,015625