Skupaj razkrivamo

20.7.2010

Kako do dobrih semen?
Besedilo: Sanja Lončar

V večini priročnikov za vrtičkarje ni navodil za vzgojo semen. V otroških knjigah iz biologije učijo, da rastlina zraste in naredi seme, ki ga poberemo in spet posejemo. Enostavno, vendar danes ne deluje več.

Večina vrtnin naredi semena, iz katerih naslednje leto vzklije nekaj, kar je daleč od tistega, kar bi radi videli. Delno za to poskrbi industrija semen, ki bi nas rada prisila, da semena vedno znova kupujemo. Hibridne rastline pa so že v osnovi prikrajšane za potomstvo. Enostavno so narejene za »enkratno uporabo«.

Naša tehnologija lahko ustvari robote, ki se sprehajajo po Marsu, vendar pa vsa naša razvita biotehnologija ne zmore narediti tistega, kar so civilizacije pred nami že poznale. Seme pšenice (imenovali so jo Oziris), ki so ga našli v egipčanskih piramidah, je skalilo po 4.000 letih. In še več, iz enega semena je zraslo 40 klasov in na vsakem je bilo povprečno 150 zrn. 6.000 zrn iz enega samega semena! Ta dokaz večje sposobnosti starih civilizacij si lahko ogledate v raziskovalnem centru ge. Marie Thun, kjer so pšenico Oziris ponovno vzgojili in jo še naprej obnavljajo z enakim uspehom. Na enak način so obudili tudi proizvodnjo kamuta, ki je skalil iz več tisoč let starega semena in je danes že komercialno precej razširjen. 

Zlata sredina!
Ga. Maria Thun se že več desetletij ukvarja z raziskovanjem žlahtnjenja semen. Ugotovila je, da ima največ življenjske energije plod, ki je pobran s sredine rastline (npr. visoki fižol, paradižnik in podobno). Ko pobiramo seme, je najbolje pobirati semena na sredini (npr. šesta vrsta v klasu žita, zrna, ki so v sredini grahovega in fižolovega stroka, seme, ki je na sredini bučke in podobno). Tudi pri regeneraciji krompirja se je pokazalo, da so bile najboljše rastline vzgojene iz očesca, ki je bilo vzeto s sredine rastline.

Seme bo najboljše, če ste rastlino vzgojili v skladu z biodinamičnim setvenim koledarjem do polne zrelosti: npr. korenček ste posejali in obdelovali na dan za korenino, solatnice na dan za list in podobno. Ko je rastlina dosegla svojo zrelost, pa jo začnete obdelovati le na dan za plod/seme. Tako se vsa energija počasi nabira v semenu. Poskusi ge. Thun so pokazali, da rastline ni priporočljivo od samega začetka obdelovati na dan za seme!

Ni semena brez korenine!
Na kakovost semena vpliva veliko dejavnikov. Med njimi je globina koreninskega sistema, ki ga rastlina lahko razvije. Poskusi so pokazali, da imajo rastline, ki razvijejo plitke korenine (kar so vse umetno gnojene rastline), zelo slaba semena. Zato biodinamiki uporabljajo preparat gnoj iz roga, ki omogoča, da, na primer, korenček in čebula oblikujeta korenine več kot meter in pol globoko.

Kaj je tisto, kar rastline dobijo v globini in česar ni na površju? To so kamenine in kristali, ki, ob delovanju planetov, rastlini dajejo posebno energijo, potrebno za oblikovanje dobrega semena.

O tem ne slišimo pogosto, zato se morda zdi nenavadno. Vplive Lune vidimo v plimi in oseki ter pritisku vode v rastlini. Zato jih sprejemamo kot resnične. Enako je z vplivi Sonca. Delovanja ostalih planetov ne vidimo z golim očesom, vendar to ne ovira njihovega delovanja. Celo uradna znanost priznava, da imajo planeti vlogo pri delovanju določenih mineralov. Tako v času spomladanskega enakonočja pod vplivom Saturna v rastlinah delujejo procesi kalcija.
Ko pride Sonce pred ozvezdje Ovna (18. 4. – 14. 5.), deluje iz okolja predvsem silicij (takrat ga je naenkrat v rastlinah več kot ponavadi). Ko gre Sonce pred ozvezdje Bika (14. 5. – 21. 6.), imamo v tleh najmočnejšo vezavo dušika. Ne preseneča, da takrat naši vrtovi kar podivjajo v rasti.

---

Ključne besede:
seme, vrtnina, pšenica, kamut, žlahtnjenje semen, biodinamika, korenina, kamenine, kristali

 

Sorodni članki:

• Iz slabega semena zrastejo le težave!
• Vzgojimo svoj ameriški slamnik – še je čas
• Ni vsaka voda enaka

0,046875