Skupaj razkrivamo

18.8.2010

Kdo kupuje eko?
Besedilo: Miha in Mitja Škarič

Tisti, ki imajo raka? Tisti, ki hodijo k jogi? Starejši? Družine z majhnimi otroki? Premožni? Tisti, ki živijo v mestih? Ne bo držalo ...

Pred štirimi leti smo v okviru projekta Skupaj za zdravje človeka in narave naredili prvo raziskavo trga eko izdelkov na vzorcu 2.000 anketirancev iz vse Slovenije. To je bila prva tovrstna raziskava, s čimer smo ugotovili, s katere točke začenjamo z našim projektom.
Po petih letih delovanja našega projekta nas je znova zanimalo, kaj se je v mnenjih, poznavanju in navadah ljudi spremenilo.

Konec letošnjega marca smo zato ponovno začeli z raziskavo in enak vprašalnik kot pred štirimi leti razdelili obiskovalcem različnih prireditev (Altermed, Ekopraznik, različna predavanja itd.) in tako zbrali zelo zanimive podatke. Tokratni vzorec je bil manjši (N=100), zato ne moremo narediti analize po regijah in različnih ciljnih skupinah, zagotovo pa so zbrani podatki zanimiv kazalec premikov v celoti.

Anketirance smo vprašali, kaj menijo o izdelkih z oznako ''Eko'', ''Bio'', ''Demeter''. Ugotovili smo, da je zaupanje v izdelke z navedenimi oznakami zelo poraslo, saj je bila dobra polovica anketirancev mnenja, da so to najbolj varna živila, pridelana brez kemije. (Pred štirimi leti je bilo tega mnenja 36 % anketirancev.) Število tistih, ki menijo, da so izdelki z navedenimi oznakami precej boljši od vseh konvencionalnih izdelkov, in sicer s pomislekom, da varnost morda ni 100-odstotna, je približno enaka kot pred štirimi leti. Takrat je tako menilo 54 %, danes pa 52 %. Delež anketirancev, ki je bil mnenja, da so navedeni izdelki le zmerno boljši od konvencionalnih oziroma enako kakovostni, le veliko dražji, je bil pred štirimi leti okoli 10-odstoten, danes pa je za polovico manjši (5-odstoten).

Pri naslednjem vprašanju smo jih povprašali, pri nakupu katerih izdelkov so pozorni na eko oznake. Pred leti so bila na prvem mestu živila, vse ostale kategorije izdelkov pa so kupci poznali in se zanje zanimali v veliko manjši meri. Tokrat nas je zelo presenetilo, da so bili anketiranci na to v največji meri pozorni pri izbiri kozmetike. Več kot polovica zelo pazljivo bere oznake na teh izdelkih. Morda prav zato, ker je tudi zavajanje na tem področju veliko večje kot pri živilih. Približno 40 % anketirancev je pozornih na eko oznake pri nakupu kozmetike. Dobra polovica pravi, da so pozorni pri večini živil, 40 % jih pazi pri vseh živilih in prav toliko pri čistilih. Približno 30 % anketirancev pazi predvsem pri sadju in zelenjavi, presenetljivo malo, slabih 15 %, pa jih pazi pri žitaricah in izdelkih iz njih.

Gremo tja, kjer znajo svetovati!
Naslednje vprašanje se nanaša na izvor zdravih živil. Ugotovili smo, da velika večina, skoraj 80 % anketirancev, redno kupuje v specializiranih trgovinah, ker jim znajo tam svetovati. Tudi ta podatek je specifičen za Slovenijo, saj prevzemajo v tujini, kjer je eko segment bolj razvit, primarno mesto v distribuciji supermarketi. Veliko anketirancev, dobra polovica, opravi nakup zdrave hrane na eko tržnicah, slaba polovica pa si velik del zdrave hrane pridela kar doma. Približno tretjini zdravo hrano pridelajo starši, prijatelji, družina, 20 % pa se jih odloči za nakup na eko kmetijah.

Najraje k »najboljšemu sosedu«
Ker največ ljudi zdravo hrano kupi, smo jih povprašali, kateri hipermarket najraje obiščejo, če so navedli, da hrano kupujejo tam. Največ, skoraj 60 % anketirancev, se najraje odpravi po nakup k ''najboljšem sosedu'', sledi, nekoliko presenetljivo, drogerija DM z nekaj manj kot polovico anketirancev. Tretji najbolj priljubljen hipermarket je Interspar s 36 %, z manj kot 20 % pa sledijo Tuš, spletne trgovine, E.Leclerc in trgovine z zdravo prehrano v tujini.

Za konec smo naše anketirance povprašali, katere spletne strani redno obiskujejo. Nič kaj presenetljivo ni bilo, da jih daleč največ – skoraj polovica, redno obiskuje spletno stran našega projekta SZZ. Druga najbolj priljubljena stran je spletna stran Pozitivk, ki jo redno spremlja 15 % anketirancev, sledi pa največji slovenski portal 24ur.com s 6 %. Po 4 % jih redno obiskuje spletni strani Svet je lep in Planet bio, sledijo pa Preporod, Diva, Planet lepote, Siol in biosi.si.

Kako bo s cenami?
Ob pregledu in analizi smo opazili, da več kot polovica anketirancev meni, da bodo v prihodnje cene eko izdelkov v Sloveniji padale, kar bo posledica povečanega povpraševanja in posledično boljše ponudbe. Medtem ko dobra tretjina meni ravno nasprotno. Cene se bodo dvignile zaradi povečevanja povpraševanja in omejene proizvodnje. Ostali so mnenja, da bodo cene eko izdelkov v prihodnosti ostale nespremenjene. Zanimivo, da je odgovor na to vprašanje popolnoma enak tistemu izpred štirih let.

Zanimivo je dejstvo, da prav nihče izmed 100 anketirancev ni bil mnenja, da so eko izdelki v Sloveniji cenejši kot v tujini. To kaže na dobro obveščenost ljudi o cenah eko izdelkov doma in v tujini, saj imajo v tujini (predvsem v Avstriji, Nemčiji, Italiji) opazno nižje cene kot v Sloveniji.

V času štirih let pa je očitno poraslo spoštovanje vrednosti eko izdelkov. Pred štirimi leti je tako le četrtina menila, da so eko izdelki vredni svoje cene, danes pa se s tem strinja polovica vprašanih. Tudi delež tistih, ki menijo, da so sicer surovine dražje kot pri konvencionalnih izdelkih, vendar je cena takšnega prehranjevanja manjša od nakupa nekakovostnih konvencionalnih živil, prehranskih dopolnil in nato še zdravil, je v štirih letih porasel s 34 % na skoraj 50 %.

Hrana za premožne?
In če ste še vedno mnenja, da so eko izdelki rezervirani za bolj premožne, vam lahko zatrdimo, da ste v zmoti. Že pred štirimi leti je analiza povezav med prihodki, stopnjo izobrazbe, starostjo, življenjsko sredino in uporabo eko izdelkov pokazala, da ključni element nista niti denar niti formalna izobrazba.

Za vse kupce eko izdelkov je bila značilna visoka ozaveščenost o prednostih, med njimi pa so bili enako zastopani tako tisti z nižjimi prihodki kot tudi dobro situirani. Samo pri nakupu dražjih strojčkov, kot so, na primer, sokovniki, mlinčki in podobno, je bilo zaslediti vpliv prihodkov na odločitev. Enako se je ponovilo tudi tokrat. Kljub krizi so v skupini tistih, ki redno uživajo eko živila, enako zastopani vsi. Pri tistih z najnižjimi prihodki je sicer uporaba določenih dražjih in eksotičnih izdelkov manjša, večja pa je uporaba osnovnih eko živil, saj so pripravljeni sami narediti marmelado, piškote in podobno.

Kako naravna je naravna kozmetika?
Od marginalne kategorije je kozmetika prerasla v skupino izdelkov, na katere so potrošniki zelo pozorni. Le ena oseba je obkrožila, da ji ni mar, kakšne sestavine so v kozmetičnih izdelkih. Večina anketirancev pa uporablja (ali vsaj meni, da uporablja) naravne izdelke.

Kakšno je zares to poznavanje, smo želeli preveriti z dodatnim vprašanjem, s katerim smo preverjali, katere blagovne znamke naravne kozmetike poznajo anketiranci. Izkazalo se je, da imata največjo prepoznavnost (kar 90 %) blagovni znamki Dr. Hauschka in Weleda. Blagovni znamki Lavera in Logona pozna slaba polovica sodelujočih. Sante, Primavero in Bergland pa pozna četrtina vprašanih. Na seznam blagovnih znamk naravne kozmetike pa smo dodali tudi takšne, ki niso naravne, vendar se pogosto oglašujejo na način, ki ustvarja takšen vtis. Seveda se je ponovno izkazalo, da kupci nismo »imuni« na zavajajoče oglaševanje. Pred štirimi leti so takšni oglaševalci uspeli prelisičiti tretjino kupcev, tokrat pa je število zavedenih kupcev občutno padlo. Pri eni blagovni znamki s 33 % na 10 %, pri drugi pa s 30 % na 20 %.

Vedno nas zanima, kdo so uporabniki zdravih izdelkov. Če so bili pred leti v ospredju tisti z resnimi zdravstvenimi težavami, se zdaj uporaba eko izdelkov seli na področje preventive. Večina anketiranih je svoje zdravje opisala kot dobro (72 % anketiranih uvršča sebe v skupino, ki jim »občasno ponagaja kakšna malenkost«). In prav pri teh je bilo opaziti zelo izrazito povezavo med poznavanjem in uporabo zdravih izdelkov.
Nasprotno pa so tisti z večjimi zdravstvenimi težavami poznali oziroma uporabljajo zelo malo zdravih izdelkov. Je to naključje?

Med najbolj prepoznavnimi (od 60–90 %) bi izpostavili blagovne znamke Biotop, Demeter, Alnatura, Biodar, Jablano in Granovito, med tistimi z nezavidljivo prepoznavnostjo, okrog 10 %, pa najdemo blagovne znamke Allos, Baule Valente, Ecomil in Molenaartje.

Pri čistilih ni tako čisto
Med blagovnimi znamkami eko čistil sta najvišjo prepoznavnost dosegli blagovni znamki, ki nista eko, in sicer Amway tretjinsko in Frosch skoraj polovično prepoznavnost. Z dobrimi 30 % sledi Sonet, Ecover je prepoznala četrtina anketirancev, Almacabio pa le 15 %. Za Ecor Casa so slišali le štirje odstotki. 

Kaj lahko iz vsega tega povzamemo?
Kupci v Sloveniji prihajajo v zrelo fazo, ko vedo vse več in vse bolj natančno izbirajo izdelke. Seveda je tudi veliko novih na tem področju, ki se bodo učili na lastnih napakah in bodo morda (vsaj za nekaj časa) tudi plen slabih ponudnikov. Tako kot po vsem svetu predstavlja segment eko izdelkov nišo, ki je kriza ne ogroža. Ljudje se bodo raje odrekli kakšnemu nepotrebnemu oblačilu, stanovanjski krami ali športni opremi – pri hrani in kozmetiki pa bodo očitno iskali vse bolj čiste in zdrave izdelke. Kdor bo znal ponuditi kakovost po primerni ceni in ob tem razložiti kupcem, kaj ponuja in kako to pravilno uporabiti, naj ne skrbi za prihodnost.

---

Ključne besede:
eko, analiza trga, bio, demeter, konvencionalno, naravna kozmetika, izvor živil, cena, splet, zdravje, čistila

 

Sorodni članki:

• Kaj pomenijo certifikati in oznake kakovosti?
• A. Vogel: Zakaj na naravnih zdravilih in pripravkih ni »eko« oznak?

0,03125