Skupaj razkrivamo

18.8.2010

V celoti po polžje, a vendar v pravo smer
Besedilo: Anamarija Slabe,  Inštitut za trajnostni razvoj

Število ekoloških kmetij v letu 2009 ni doživelo kake navdušujoče rasti, saj je bilo ekokmetij le 19 (devetnajst!) več kot prejšnje leto. V letu 2009 je bilo v nadzor ekopridelave vključenih 2.096 kmetij (2,6 % vseh kmetij v Sloveniji) z 29.388 ha kmetijskih zemljišč v uporabi (6,3 % vseh). Od teh je 1.853 kmetij že zaključilo preusmeritveno obdobje; te torej že lahko prodajajo pridelke kot ekološke. Porast števila kmetij je bil tako najmanjši od uvedbe nadzora in certificiranja v letu 1998 (Tabela 1).

Medtem pa se je celotni obseg (ha) ekokmetijskih zemljišč celo zmanjšal, kar se je zgodilo prvič doslej. Obseg vseh ekokmetijskih zemljišč je bil v letu 2009 za 448 ha manjši kot leta 2008.

Na srečo pa se ob natančnejšem pogledu trendi le pokažejo v nekoliko bolj pozitivni luči. Ob pogledu na načine pridelave ugotovimo, da je do zmanjšanja v primerjavi s prejšnjim letom prišlo pri travinju, medtem ko so se vse druge oblike rabe (njive, vrtnine, trajni nasadi) povečale. Ne glede na to pa se je delež ekotravinja od vsega travinja kljub vsemu povečal, saj smo v Sloveniji v letu 2009 zabeležili zmanjšanje travinja nasploh.
 
Relativno zmanjšanje obsega ekotravinja nas samo po sebi sicer ne more veseliti, toda v teh trendih je le nekaj dobrega, saj bo od preusmerjanja drugih oblik rabe (njiv, sadovnjakov itd.) več koristi tako za okolje kot za potrošnike. Tako se je povečal obseg njiv in vrtov oziroma zelenjadnic ter sadovnjakov, pri vinogradih pa je bilo povečanje minimalno.

Zlasti izstopa povečanje obsega ekološkega oljkarstva, saj je s 16 ha oljčnikov v nadzoru (2008) zraslo na kar 50 ha (2009) oziroma z 1,8 % na 5,5 % vseh oljčnikov.
Ti trendi torej kažejo, da se je obseg rastlinske pridelave le počasi povečeval. Precejšen skok pri oljčnikih pa kaže, kako pomembni sta organiziranost in »skupinska motivacija«.

Na MKGP so v zadnjih letih večkrat poudarili, da želijo bolj spodbuditi tržno ekopridelavo in zmanjšati »zlorabo« ekoplačil za travinje. Prvemu je namenjen tudi ukrep sofinanciranja za skupine pridelovalcev, ki so vključeni v kakovostne sheme (poleg EKO je v Sloveniji tukaj tudi integrirana pridelava). Vendar pa ta ukrep ekokmetovalci še slabo uporabljajo, pa tudi najbolj privlačen ni (strogi pogoji in veliko birokracije).

Očitno bodo torej za pospešitev preusmerjanja v (tržno) ekopridelavo potrebne še kake večje spremembe.    

Tabela 1: Skupno število ekoloških kmetij in obseg zemljišč v nadzoru ekološkega kmetovanja po letih. (Vir: MKGP)

Število ekoloških kmetij	1998	1999	2000	2001	2002	2003	2004	2005	2006	2007	2008	2009
Št. ekoloških kmetij v nadzoru	41	300	600	1.000	1.160	1.415	1.582	1718	1.876	2.000	2.067	2.096
Ekološko obdelana zemljišča, ha		2.400	5.446	10.828	13.828	20.018	23.019	23.169	26.831	29.322	29.836	29.388
Število certifikatov			115	322	412	632	910	1.220	1.393	1.610	1.789	1.853
Biodinamične kmetije			166							25	21	21

Tabela 2: Ekološko kmetijstvo: kulture/načini rabe v letih 2000–2007, Slovenija (Vir: MKGP)

Leto	2000	2001	2002	2003	2004	2005	2006	2007
Njive	320	680	580	1.300	1.640	924	1.587	2.305
Vrtnine	18	41	58	68	82	142	96	108
Travinje	4.900	10.000	12.800	18.500	20.908	21.670	24.458	26.036
Sadovnjaki (Intenz.+travniški)	20	55	65	100	336	360	536	669
Vinogradi	22	52	55	50	49	67	125	184
Oljčniki					4	7	27	21
SKUPAJ	5.446	10.828	13.828	20.018	23.019	23.169	26.831	29.322

---

Ključne besede:
ekokmetije, ekopridelava, trend, ekotravinje, njiva, vrt, oljkarstvo, ekokmetovalci, tržna ekopridelava

 

Sorodni članki:

• V kakšni formi je vaš vrt?
• Vrt kot bližnjica do boljšega življenja!

0,03125