Skupaj razkrivamo

16.4.2018

V kakšni formi je vaš vrt?
Besedilo: Sanja Lončar

Januarja smo se bali prezgodnje pomladi, marca pa smo sadike reševali pred zmrzaljo. Kdo si upa napovedati, kakšni bodo april, maj in junij? Najbrž ga ni junaka! Celo meteorologom z napovedjo ne uspe zadeti za več kot dan ali dva vnaprej. Le v enem imajo prav: čaka nas vse več nepredvidljivega in skrajnega vremena. 

Namesto da ugotavljamo, kateri mesec je najbolj vroč, hladen ali moker v zadnjih 200 letih, se je bolje pripraviti na vse!

V praksi to pomeni, da že zdaj premislite, kako boste zavarovali svoje rastline, ko vas bo doletela pozeba, toča ... in ne nazadnje tudi sprehajalci, ki samooskrbo razumejo kot sprehod z vrečko po tujih vrtovih in njivah. V mislih je treba imeti celo spontane samovžige deponij nevarnih odpadkov. Vsak od nas živi v bližini kake tovrstne tempirane bombe. Ker smo imeli v primeru vrhniškega Kemisa priložnost videti, kako v takih primerih ravna država, je bolje, da se takoj odpravite po večji kos folije, da boste takrat, ko bodo v vašem kraju deževali strupi, vsaj imeli s čim prekriti svoja dragocena tla. 

Ali kot smo zapisali v knjigi Naravne rešitve za radiacijo: kdor ve, kaj storiti, lahko kljub veliki globalni kontaminaciji ohranja svoja tla v dobrem stanju. Naj vas beseda radiacija ne zmede, postopek je namreč enak, ne glede na to, ali se branite pred radioaktivnimi snovmi ali pa pred težkimi kovinami. Ker v takšnih trenutkih šteje le tisto, kar že veste – in na kar ste že pripravljeni –, preberite natančne napotke, ki vam bodo omogočili, da boste ohranili svoj mir in zdravje, ne glede na to, kaj vse bomo morali preživeti. 

Kaj pa dobre novice?
Kljub vsem nevšečnostim, ki se bodo verjetno le še stopnjevale, imajo majhni sistemi številne prednosti pred pridelavo na veliko. Nekaj metrov gredic ni težko obvarovati, prekriti, ogreti … Če nas bo znova doletela kaka stoletna pozeba, bomo lahko občutljive rastline hranili pod streho, pod tuneli ali pa jih celo prenašali kot mačka mlade. Pri velikih sistemih je to mogoče doseči le ob izredno velikih stroških in s potratno porabo energije. 
Kako rastlino zavarovati pred težavami?

Enako kot človeka. Krepiti moramo njen imunski sistem, da bo znal opraviti tudi z novimi virusi, bakterijami ... Pri človeku je sedež imunskega sistema v črevesni flori. Tudi rastline jo imajo – na koncu svojih korenin, kjer prebivajo koristni mikroorganizmi, ki jim pomagajo prebaviti rudnine in jih, tako kot nas, varujejo pred patogeni in težkimi kovinami. 

Zato je vse pomembneje tudi negovati tla: dodajati jim je treba samo visokokakovostne komposte, humus deževnikov in kompost po Mariji Thun, škropiti pa z efektivnimi mikroorganizmi, s sirotko in z drugimi podobno delujočimi pripravki. 

Vse ob pravem času
Rastlinam bomo zelo pomagali, če se opravil lotimo ob pravem času. Če obrezujemo takrat, ko dragoceni sokovi mirujejo, jih rastline ne izgubljajo, če presajamo v času za presajanje, pa se lahko hitro ukoreninijo. Vsaka pravilna izbira trenutka rastline krepi, zato ne spreglejte izčrpnih dnevnih nasvetov Fanči Perdih, ki jih objavljamo vsak dan (www.zazdravje.net, Koledar dogodkov). Veseli smo, da je ta rubrika že zdaj ena od najbolj branih. Hvaležni smo, da nam Fanči s svojim znanjem in izkušnjami pomaga do boljšega razumevanja ritmov narave. Takih nasvetov bi bili veseli tudi marsikje drugje!

Ključne besede:
vrt, vreme, vrtičkanje, težke kovine, radiacija, tla, pozeba, črevesna flora, mikroorganizmi

 

Sorodni članki:

0,03125

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine: