Skupaj razkrivamo

18.8.2010

Made in Slovenija?

Zelo pogosto slišimo vprašanje, ali je določeni eko izdelek narejen iz slovenskih sestavin. Tudi mi bi to radi vedeli, zato smo se lotili branja etiket in ugotovili, da sicer povedo veliko, le tega ne, kar nam je pomembno.

Nato smo se lotili branja zakonov, popravkov ter sprememb zakonov in pravilnikov, teh in onih dopolnitev itd. S pomočjo izkušene odvetnice smo prišli do sklepov, da evropska in slovenska zakonodaja dejansko omogočata precejšnje zavajanje potrošnika, ko gre za označbe izvora živila.

Pravilniki navajajo naslednje:
Označevanje proizvajalcev ekoloških živil
Na označbo živila je treba navesti ime in naslov izdelovalca živila ali tistega, ki živilo pakira ali prodaja in ima sedež v eni od držav članic Skupnosti (Pravilnik o splošnem označevanju predpakiranih živil, U.l. RS št. 50/2004, člen 32).

Za živila, izdelana izven Evropske unije, je treba navesti naziv in naslov prodajalca živila v EU in naziv države, v kateri je bilo živilo izdelano.

Za živila trgovskih blagovnih znamk, tudi ekološka, zadostuje, da se navedeta naziv in sedež prodajalca, pri čemer se za ekološka živila priporoča tudi navedba proizvajalca, ki živilo izdeluje, ker mora biti skladno z veljavnimi predpisi za ekološko predelavo navedena šifra kontrolne organizacije, ki nadzira izdelavo ekološkega živila.

Kot vidite, je v igri veliko besed: "ALI", "ZADOSTUJE", "PRIPOROČA"…! Živilo lahko torej prispe iz katerekoli evropske države, nanj pa se lahko podpiše tisti, ki ga je le zapakiral, oziroma tisti, ki ga prodaja.

In najsi so enostavni izdelki (na primer žita, zdrob, moke) še tako označeni, postane zmeda popolna, ko gre za predelane izdelke. Tako, na primer, proizvajalec kupi surovine kjerkoli na svetu in nato v Nemčiji, Franciji ali mogoče v Bolgariji proizvede svoj izdelek, ki ga označi kot proizvedenega v EU. Možnosti, da ugotovite, od kod so prišle surovine, enostavno ni. Seveda ne boste vedeli niti, kje so ga zares proizvedli.

Enako velja za predelavo v Sloveniji. Povprašali smo vse tri kontrolne organizacije in v vseh so nam potrdili, da izvora sestavin ne morejo spremljati, če so te iz EU. Če torej želite certificirati izdelavo piškotov, je pomembno, da so uporabljeni sladkor, maščoba in moka iz certificiranih eko sestavin. Noben pravilnik, kontrola ali certifikat ne zahteva, da so uporabljena živila domača. O poreklu pa ne sprašuje nihče. Tudi kmetija, ki je registrirana za, na primer, izdelavo marmelade, lahko kupuje eko sadje v drugi državi, izdela marmelado in jo prodaja kot svoj izdelek. S tem ni kršen noben pravilnik razen naših naivnih pričakovanj, da ime kmetije ali domačega proizvajalca zagotavlja, da bomo jedli res pristno slovensko eko hrano.

Zato tudi ne moremo vedeti, ali sploh imamo 100-odstotno slovenske izdelke, razen če nam tega ne povedo in tudi dokažejo proizvajalci sami.

Izjema so bili in še vedno ostajajo izdelki živalskega izvora, zlasti meso, kjer je označevanje veliko bolj natančno.

Nekaj pa naj bi se s 1. 7. 2010 vsaj nekoliko spremenilo.
Uredba Sveta (ES)
834/2007, člen 24 (1)(c), določa, da je treba od 1. 7. 2010 navesti poreklo ekoloških sestavin kmetijskega izvora, in sicer:
„Kmetijstvo EU“, če so bile surovine kmetijskega izvora pridelane v EU,
„Kmetijstvo izven EU“, če so bile surovine kmetijskega izvora pridelane v tretjih državah,
„Kmetijstvo EU/izven EU“, če je bil del surovin pridelan v Skupnosti, del pa izven Skupnosti.
Omemba EU ali izven EU se lahko nadomesti ali dopolni z imenom države, če so bile vse surovine kmetijskega izvora, iz katerih je sestavljen izdelek, pridelane v tej državi.

Torej še vedno ne boste vedeli, ali je žito, ki ga kupujete, prišlo iz Slovaške, Litve ali Bolgarije, vedeli boste le, ali je njegov izvor zunaj ali znotraj EU. Vam je zdaj kaj lažje?

Kaj pa lahko veste?
Če se odpravite na kmetijo in se dogovorite, kaj bi želeli, da kmet pridela ali celo predela za vas, boste lahko dobili zares pristno živilo po nižjih cenah, kot če jih boste iskali na policah trgovin.

Premagati je treba lenobo in marmorna tla, po katerih lahkotno potiskamo vozičke, zamenjati za nekoliko bolj prašne poti, ki nas lahko pripeljejo do pravih zakladov, „made in Slovenija“.

Ključne besede:
slovenske sestavine, eko, ekološka živila, označevanje, certificiranje, poreklo, kontrola, nakup pri kmetu

 

Sorodni članki:

2,734375E-02

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine: