Skupaj razkrivamo 18.8.2010 Besedilo: Katja Podergajs V zadnjem desetletju je močno porasla globalna prodaja tekstilnih izdelkov iz ekološko pridelanega bombaža, kar je pomemben pokazatelj vse večje ozaveščenosti ljudi o tem, kaj je zdravo za nas in za naše okolje. Hkrati pa to pomeni vse večjo nujo po standardih in certifikatih, ki bi (tako kot je to na prehranskem in kozmetičnem) urejali tudi to področje. Če kupite šampon, ki vsebuje ekološko pridelano sestavino, to še ne pomeni, da je šampon kot celota povsem organski. To potrdi šele ustrezen certifikat, ki zagotovi, da so tudi vse ostale sestavine organskega izvora in neškodljive za vaše zdravje. Izvleček ekološkega žajblja torej še ne pomeni ekološki žajbljev šampon. In povsem enako je pri tekstilu. Če na etiketi tekstilnega izdelka preberete, da je iz ekološkega bombaža, to še ne pomeni, da držite v rokah ekološki tekstilni izdelek. Od kepice pravkar obranega ekološko pridelanega bombaža do majice na polici v trgovini je namreč dolga pot, ki na žalost ni vedno ekološkega značaja. Tako lahko navsezadnje oblečete ekološki bombaž, obarvan z zelo strupenimi barvami, kar pa na etiketi ni nujno navedeno. Prav zato so se organizacije, ki podeljujejo certifikate ekološke pridelave, odločile, da bodo postavile tudi standarde za tekstil – torej ne le za osnovne surovine, temveč za celoten proces izdelave tekstilnega izdelka. Tako se je pojavilo kar nekaj oznak, ki potrjujejo izpolnjevanje različnih kriterijev (od etičnih in okoljskih do zdravstvenih), vse pa izdajajo mednarodno priznane neodvisne organizacije. V nadaljevanju vam predstavljamo nekaj najbolj razširjenih, skupaj z opisom, kaj katera pomeni. GOTS (Global Organic Textile Standard) Ta certifikat je zasnovala International Working Group že leta 2005, njegovi standardi pa so bili nazadnje posodobljeni leta 2017. Cilj standarda je definiranje globalno sprejetih zahtev, ki zagotavljajo organsko naravo tekstilnih izdelkov od pridobivanja surovih materialov preko okoljsko in socialno odgovorne predelave do pakiranja, označevanja in distribucije. Standard se deli na dve podskupini kriterijev, ki imata vsaka svojo oznako: 1. »organsko«: vsaj 95 % vlaken mora biti iz ekološke pridelave;
2. »narejeno z X % organskega«: vsaj 70 % vlaken mora biti organskih, od 30 % neorganskih pa jih je lahko največ 10 % sintetičnih (oziroma do 25 % pri nogavicah in športnih oblačilih); Med drugimi kriteriji, ki so skupni obema oznakama, so: - v postopku predelave je prepovedana uporaba strupenih težkih kovin, formaldehida, aromatičnih spojin ter gensko spremenjenih organizmov in njihovih encimov; - beljenje mora biti na osnovi kisika (in ne klora); - prepovedano je barvanje z neorganskimi barvami, ki sproščajo kancerogene aminospojine; - omejitve za modne dodatke: npr. nobenih PVC, niklja ali kroma; - proizvajalci morajo imeti izdelano okoljsko politiko, ki vključuje minimiziranje odpadkov in porabe energije, upravljanje z odpadnimi vodami ipd.; - embalaža ne sme vsebovati PVC; - na vseh točkah proizvodne verige morajo biti izpolnjeni minimalni socialni kriteriji, ki jih določa International Labour Organisation; Vse podrobnosti o certifikatu GOTS in postopkih kontrole si lahko ogledate na spletni strani: www.global-standard.org EU Ecolabel Evropska oznaka EU Ecolabel je bila zasnovana leta 1992 z namenom spodbujanja podjetnikov k trženju izdelkov in storitev, ki so bolj prijazni do okolja. Danes se ta oznaka pojavlja na široki paleti izdelkov in storitev od čistil, gospodinjskih aparatov, papirnih izdelkov in tekstila do vrtne in hišne opreme ter storitev, kot so turistične nastanitve. Kriteriji za podelitev oznake Ecolabel so oblikovani na osnovi študij, ki analizirajo vpliv izdelka/storitve na okolje skozi njegov/njen celoten življenjski cikel (od surovine preko predelave, do distribucije in odpada). Če boste EU rožico srečali na tekstilnem izdelku, bo to pomenilo, da: - je bila v postopku pridelave vlaken omejena uporaba snovi, ki imajo škodljive učinke na vodno okolje in zrak; - je bilo v proizvodnem procesu zmanjšano tveganje za alergijske reakcije; - se izdelek ne krči bolj kot konvencionalni izdelki; - so barve v izdelku enako odporne na pranje, sušenje in svetlobo kot konvencionalni izdelki; Več o certifikatu na: http://ec.europa.eu/environment/ecolabel/ Fairtrade Certifikat pravične trgovine je marsikomu že poznan, saj se pojavlja na mnogih področjih izdelkov široke potrošnje, predstavlja pa zagotovilo za socialno pravičnost v vseh točkah proizvodnega procesa. Njegov namen je, podpreti trajnostni razvoj malih proizvajalcev in kmetov v najrevnejših državah sveta. Poleg ekonomsko-socialnih kriterijev določa organizacija Fairtrade tudi zahteve za okolju prijazne kmetijske prakse. Te so med drugim: minimizirana in varna uporaba agrokemikalij, ustrezno in varno ravnanje z odpadki, ohranjanje rodovitnosti zemlje in čistosti vodnih virov, prepoved uporabe GSO. Standardi Fairtrade ne zahtevajo certificiranega organskega izvora, vendar pa spodbujajo in nagrajujejo organsko proizvodnjo z višjimi minimalnimi Fairtrade cenami. Oznaka Fairtrade na tekstilnem izdelku pomeni, da: - je bil bombaž pridelan v skladu z mednarodnimi standardi pravične trgovine; - so kmetje, ki pridelujejo bombaž, plačani pošteno; - je okolje zaščiteno v največji možni meri; - kmetje demokratično odločajo, kako bodo vlagali v socialne projekte v svojih skupnostih; Več o oznaki na: www.fairtrade.net ÖKO-TEX »Zaupanje v tekstilne izdelke« je glavni moto združenja neodvisnih inštitutov (International Oeko-Tex® Association), ki že od leta 1992 izvajajo teste, s katerimi iščejo zdravju škodljive kemikalije v najrazličnejših tekstilnih izdelkih. Testi se izvajajo po kriterijih prenovljenega standarda »Oeko-Tex® Standard 100« (v veljavi od 1. aprila 2010), ki žal dopušča določene deleže strupenih kemikalij v tekstilijah, pri čemer pa dopustne mejne vrednosti določa glede na štiri skupine izdelkov: I. otroški, II. izdelki, ki so v neposrednem stiku s kožo, III. izdelki, ki niso v neposrednem stiku s kožo, in IV. okrasni material. Po Standardu 100 je v proces certificiranja zdaj vključenih še nekaj dodatnih zahtev: - PAH (policiklični aromatski ogljikovodiki): vsa sintetična vlakna, preja/sukanec, plastični deli ipd. morajo biti testirani za vsebnost PAH, ne glede na to, v katero od zgoraj omenjenih skupin izdelek sodi; skupna dovoljena količina 16 možnih PAH je 10 mg/kg, medtem ko je mejna vrednost za benzo-a-pyrene 1 mg/kg; - DIBO (diisobutyl phtalate): to mehčalo je (kot že prej tudi drugi ftalati) prepovedano in je tudi na seznamu prepovedanih kemikalij REACH; - organske kositrne zmesi (bela pločevina): na seznam prepovedanih je bil dodan DOT (dioctylin); mejna vrednost za skupino I. (otroški izdelki) je 1 mg/kg, mejna vrednost za skupine II.-IV. pa 2 mg/kg; Standard pokriva in regulira tudi kemikalije, ki so v konvencionalni tekstilni industriji zelo razširjene: anthracene, diisobuthyl phtalate, različne barvne zmesi na osnovi svinca ipd. Kemikalij, kot je npr. tris(2-chlorethyl)phosphate (preprečuje gorljivost izdelka), standard ne vključuje, ker so na splošno prepovedane za uporabo v tekstilni industriji. Več o certifikatu na: www.oeko-tex.com BSCI »The Business Social Compliance Initiative« (iniciativa za poslovno-socialni sporazum) je neprofitna organizacija s sedežem v Bruslju, njen glavni cilj pa je izboljšanje delovnih pogojev v globalni oskrbovalni verigi oziroma zbližanje korporativne in družbene odgovornosti. Člani organizacije (podjetja) morajo izpolnjevati zahteve BSCI kodeksa, kar organizacija nadzoruje s sistemom zunanjega monitoringa in svetovalnimi dejavnostmi na področju izboljševanja delovne prakse. BSCI kodeks vključuje nekaj ključnih elementov, ki vplivajo na boljši položaj delavcev. Ti elementi so med drugim: - svoboda druženja in pravica do kolektivnih pogodb; - prepoved diskriminacije; - prepoved otroškega dela; - zagotovljena zakonsko določena minimalna plača; - delovni čas je usklajen z nacionalnimi zakoni in ne presega 48 ur rednega dela in 12 nadur; - prepoved prisilnega dela in disciplinskih ukrepov; - delovno okolje je varno in zdravo; - upoštevana je skrb za okolje; - določena je protikorupcijska politika; Podrobnosti o organizaciji na: http://www.amfori.org/content/who-bsci ________________________________________________________________ PRIDELAVA ORGANSKEGA BOMBAŽA V ŠTEVILKAH V letih 2015/16 je 18 držav pridelovalk organskega bombaža pridelalo 107.980 ton organskega bombaža (Organic Cotton Market Report 2017). Ključne besede: Sorodni članki: 0,03125 |
Iskanje
S ključnimi besedami lahko hitro in enostavno pridete do željenih informacij.
Želite brati naše novice tudi v prihodnje?
Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.
1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.
2. Tako, da namenite del vaše dohodnine:
- preko portala e-Davki: Elektronska oddaja.
- ali po pošti pošljete izpolnjen obrazec: Obrazec.