Še do nedavnega nisem ničesar hotela vedeti o maščobah. Bile so stlačene v rubriki nepomembno. Ali pa sem šla v drugo skrajnost in odrezala še pri tistih, dobrih maščobah. Potem pa razkritje moje zmote: Maščobe so snovi, ki nadzirajo vse življenjske funkcije!  

Bolezni srca in ožilja so »kuga« sodobne zahodne civilizacije, odgovorna za enega od dveh smrtnih primerov. Vendar je večina tega, o čemer nas vse vprek informirajo o preprečevanju teh bolezni, zavajajoče in motivirano z interesi, ki nimajo veliko skupnega z našim zdravjem.

Neodvisni znanstveniki in zdravniki trdijo, da visok holesterol, ni vzrok za srčne bolezni, da sta prava krivca vnetje in prosti radikali. Nikakor ne morete imeti preveč krvnih maščob, razen če bi jih uživali v prekomernih količinah! A treba je poskrbeti za umirjenost, ustrezno prehrano in način življenja z rednim gibanjem – to pa so tudi bistveni ukrepi, ki preprečujejo bolezni srca in žilja. V tem sta si enotna tako tradicionalna kot zahodna medicina. Ob tem ne smemo nikoli zanemariti, da sleherni trenutek živimo zdaj in v skladu s samim sabo in s svojo vestjo.

In tu je slaba novica – do takrat, ko boste stari 65 let, obstaja 70-odstotna verjetnost, da boste imeli srčno-žilno bolezen. To verjetno ni ena prvih stvari, ki bi jo želeli prebrati, vendar, resnično, takšni so statistični podatki. Zato srčno-žilne bolezni držijo sam vrh po umrljivosti v razvitih deželah. Med najpogostejšimi obolenji srca in ožilja so povišan krvni tlak (hipertenzija), motnje srčnega ritma, koronarna srčna bolezen, srčna kap, angina pektoris, bolezen srčnih zaklopk, ateroskleroza, krčne žile in nenadna srčna smrt.

Bolnišnice se gredo »biznis« bolezni srca in ožilja, živilskopredelovalna industrija stremi za profitnimi cilji čim več, s čim manj stroški in čim hitreje, povprečen potrošnik pa je zadovoljen, če ima živilo čim daljši rok uporabe in je čim cenejše. Ali sploh kdo v ospredje postavlja naše zdravje? Vsaj naš lasten »biznis« bi moral biti, da ostanemo zdravi, vendar ga zelo pogosto delegiramo drugim. 

Zaradi uporabe agresivne tehnologije v živilski industriji postanejo maščobe in olja z mehanično-kemično manipulacijo (hidrogenizacija, rafiniranje, homogenizacija, pasterizacija) zahrbtni tujki v človekovem metabolizmu. Spremenijo se v škodljive transmaščobne oblike, vloga maščobnih kislin pa se pri tem izniči. Še posebno je treba biti pozoren na tiste skrite, predelane maščobe v pekovskem pecivu, čokoladi, mesnih in mlečnih izdelkih, margarini.

Problem je, da večina ljudi v svojo prehrano vključuje napačne vrste maščob ali pa manjkajo dobre, zdrave maščobe. Prehrana z nizko vsebnostjo maščob ne deluje! In znana prehranska piramida ne zmanjšuje pojavnosti bolezni srca in ožilja, ampak je le-ta vse večja, navajajo zananstveniki. Srčni kirurg dr. Dwight Lundell, dr. med.: »Neprestano ignoriramo zmanjševanje maščob v naši oskrbi s hrano. Nižja kot je vsebnost maščob, bolj smo debeli. In srčne bolezni so popolnoma izven kontrole!« Ne le, da se osredotočamo na to, kaj dajemo v naše telo, treba se je osredotočiti tudi na to, kaj telo naredi s hrano, ki jo pojemo.

V prehrano je pomembno vključiti zares kakovostna olja z visoko vsebnostjo maščobnih kislin omega. Navadno so ta dražja, a če ste se odločili obvarovati svoje srce in žile pred nepotrebnimi »smetmi«, posegajte po kakovostnih, nepredelanih, hladno (in z odsotnostjo zraka) stisnjenih oljih: lanenem, konopljinem, ričkovem, osatovem, svetlinovem, boraginem, olju grozdnih pečk, oljčnem olju. Najbolje, da izberete takšna z ekološkim certifikatom ali Demeter kakovosti. Pri pripravi jedi teh olj nikoli ne pregrevajte, ampak jih dodajte ob koncu kuhanja, najbolje šele, ko je jed na krožniku. Maščobne kisline omega lahko zaužijemo tudi z modrozelenimi algami (spirulina, klamatska) ali z oreščki, vendar slednjih ne pražite, saj maščobne kisline s segrevanjem oksidirajo, ne dodajajte niti sladil, mandlje pa pred uporabo namakajte, da se izloči strupeni glikozid amigdalin, iz katerega se v želodcu tvori cianid. 

Poleg tega, da so maščobe v prehrani vir energije in nosilci v maščobi topnih vitaminov A, D, E in K, se hranilne snovi iz (zgolj) kakovostnih maščob in olj porabijo v procesu nastajanja celičnih membran in številnih hormonov, uravnavajo krvni tlak, srčni utrip, zoženje krvnih žil, strjevanje krvi in živčni sistem. V študiji, objavljeni v European Journal of Clinical Nutrition, poročajo o povezanosti izboljšanega zdravja srca z maščobnimi kislinami omega-3. Človeško telo ne more pravilno delovati predvsem brez dveh polinenasičenih esencialnih maščobnih kislin – linolne (LA), ki je maščobna kislina omega-6 ter alfa-linolenske (ALA), ki je maščobna kislina omega-3. Ti dve maščobni kislini nam je narava v najbolj idealnem razmerju ponudila v lanenem semenu. 

Laneno olje vsebuje LA (15 %) in ALA (57 %) v razmerju 1:4. Da bi maščobne kisline v polni meri prehajale v kri in iz krvi v celico, osnovno enoto življenja, morajo najprej postati vodotopne. Teorijo, ki jo je razvila dr. Johanne Budwig, poznamo v praksi kot njeno oljno-proteinsko mešanico, s katero je uspešno pomagala številnim obolelim posameznikom: svežo skuto iz surovega mleka (nehomogeniziranega in nepasteriziranega!) pomešajte z žlico lanenega olja. 

O pravilni uporabi lanenega olja smo sicer že pisali tukaj, v arhivu novic pa boste našli tudi recepte dr. Budwigove.

Dr. Lundell, v zadnjem času zelo glasen zagovornik maščobnih kislin omega-3 iz ribjega olja in konjugirane linolne kisline (CLA), priporoča minimalno 3 g (1 čajna žlička) ribjega olja na dan, kar zagotavlja 1000 mg/dan eikozapentaenojske kisline (EPA) in dokozaheksaenojske kisline (DHA), to pa je že količina, ki zmanjša nenadno srčno smrt za 50 %, za 25 % pa se zmanjša nevarnost nenadne srčne smrti pri ljudeh, ki so že imeli srčni napad. Pri ljudeh z znaki kroničnega vnetja, kot je arterioskleroza, priporoča višji odmerek: do 3000 mg/dan EPA in DHA. Vsakič, ko je dr. Lundell operiral na odprtem srcu, je videl vnetje srca in to ga je pripeljalo do ugotovitve, da je glavni razlog za bolezni srca vnetje in ne holesterol, kot to razlaga običajna zdravniška praksa, ki nato predpisuje statine, da bi zmanjšala holesterol v krvi. Visok holesterol ščiti pred infekcijo in ne povzroča srčnega infarkta! Mnoge študije so potrdile, da sta nizek in normalen holesterol celo bolj nevarna kot visok. 

CLA je esencialna maščobna kislina omega-6, ki se nahaja predvsem v hrani živalskega izvora: v govejem svežem (!) mesu, jajcih in mlečnih izdelkih iz surovega mleka, najdemo pa jo tudi v sončničnih semenih, sončničnem in koruznem olju ter različnih oreščkih. Dnevna priporočena količina je 1-2 g. CLA je močan antioksidant, zmanjšuje koncentracijo prostih maščobnih kislin in trigliceridov v krvi, uravnava holesterol pa tudi sladkorno bolezen tipa II in debelost ter pomaga pri rakavih obolenjih. 

Pred boleznimi srca in ožilja varuje tudi ekstra deviško oljčno olje. Ima visoko vsebnost antioksidantov in polifenolov, preprečuje vnetne procese in je zato pomembno v t. i. protivnetni dieti. Ta dieta sicer odločno prepoveduje vsa hidrogenirana olja, sončnično olje in mešanice rastlinskih olj, margarino in vsa živila, ki jo vsebujejo, dovoljuje pa vse zdrave maščobe, že navedene v tem članku. Če v telesu ni dovolj maščobnih kislin omega-3, se težko resorbira katerokoli olje, zato moramo biti pozorni na primerno ravnovesje maščobnih kislin.

Rastlinska olja so bogat vir vitamina E, antioksidanta, ki preprečuje zgodnjo oksidacijo (s tem pa propad celičnih ovojnic in z njim povezano staranje), preprečuje srčne bolezni in zmanjšuje holesterol. Telo varuje pred stresorji, kot so na primer ocvrta hrana, onesnažen zrak, sončni žarki in duševne napetosti. Dobro ga je uživati v čim bolj naravni obliki iz rastlinskih virov in zmerno! Sintezno pridobljena oblika a-tokoferol ima manjšo biološko aktivnost, nekatere pa v telesu delujejo ravno nasprotno od želenega. Namesto da bi ožilje varovala, ga dodatno bremeni. Najbolj bogat vir vitamina E je olje pšeničnih kalčkov, najdemo pa ga še v arganovem olju ter v manjših količinah tudi v mandljih, jajcih, brstičnem ohrovtu in polnovrednih žitih.

Arganovo olje ima zelo visoko vsebnost vitamina E (dvakrat več kot, denimo, oljčno olje), ki deluje kot močan antioksidant. Vsebuje več kot 80 odstotkov mono- in polinenasičenih maščobnih kislin, ki dobro delujejo pri revmatskih in kardiovaskularnih obolenjih, nevtralizirajo proste radikale in ščitijo vezivna tkiva, spodbujajo in aktivirajo kisik v celicah, izboljšujejo možganske zmogljivosti, delujejo protivnetno, protivirusno, pomagajo pri neplodnosti in gluhonemosti ter pozitivno delujejo na jetra in prebavo. Arganovo olje je edino olje, ki združuje te kakovostne lastnosti in ima zaradi njih na zdravljenje dvojni učinek. Visoka vsebnost linolenske kisline pomaga pri uravnavanju holesterola v krvi. Raziskave so pokazale, da 16 g (2 veliki žlici) arganovega olja zagotavlja celodnevno potrebo po esencialni linolenski kislini. Za en liter olja je potrebnih približno šestnajst ur ročnega dela in okrog 40 kilogramov sadežev. 

Na evropskem trgu pravo, originalno arganovo olje dosega ceno tudi od 120 do 140 EUR za liter. Seveda pa je treba paziti, saj se pojavlja tudi veliko prekupčevalcev, ki ga mešajo z mandljevim, lešnikovim ali sončničnim oljem in pri tem mastno služijo. Pravo arganovo olje v Maroku dobite samo v kooperativah in trgovinah, ki jih nadzoruje država. Veliko je mešanega arganovega olja, ki ga prodajajo ulični prodajalci in ga dobite na tržnicah ali ob cestah. Tudi v Sloveniji zasledimo arganovo olje različne kakovosti in z zelo različnimi cenami.

Pravo arganovo olje je namenjeno prehrani. Če na steklenici piše, da je kozmetično, so olju vzeli vonj, s tem pa tudi precej mineralov, eteričnih olj in druge dragocene lastnosti.

Pravo arganovo olje je gosto (tako kot pravo oljčno olje) in pri pridelavi ni mešano z drugimi olji. Pravo arganovo olje ni mastno, takoj se vpije v kožo in ne pušča mastnega filma na njej.

To ne pomeni, da ga ne moremo uporabljati v kozmetične namene. Prav zaradi svojih lastnosti je arganovo postalo eno izmed najbolj cenjenih olj v sodobni kozmetični industriji zahodnega sveta. Leta 2000 so ga v kozmetiki začeli uporabljati Francozi. Uporablja se – in sicer v čisti obliki, brez kakršnih koli dodatkov – za pomladitev kože in kot sredstvo, ki blagodejno vpliva na razna kožna obolenja, kot so luskavica, ekcemi, različne alergije, norice, akne, suha, izsušena, razpokana in srbeča koža, herpes, celulit, brazgotine, opekline. Poleg tega nahrani nohte, lase in lasišče. Torej, kupite dobro olje in ga uporabite tudi na koži. Če kupujete kozmetičnega, pa se zavedajte da ste vedno dobili manj, kot če bi kupili pristnega.

Prof. Walter Hartenbach, dr. med., specialist za kirurgijo, ki je dolgo delal na Univerzitetni kliniki v Münchnu, potem pa še kot predstojnik kirurškega oddelka v mestni bolnišnici v Wiesbadnu, je dolga leta raziskoval bolezni ožilja. Njegov sklep je, da je zgodba o holesterolu zmanipulirana pravljica, ki je za farmacevtsko industrijo, zainteresirane zdravnike in industrijo margarin vredna milijarde. 

V svoji knjigi Laž o holesterolu (zaenkrat je na voljo v hrvaškem jeziku) razkriva, kako poneverjajo statistike, ponarejajo raziskave, zavajajo poštene zdravnike in kako nevarno utegne biti zniževanje holesterola z nekaterimi zdravili. Če bi res radi vedeli kakšno vlogo ima holesterol v vašem telesu in kako vzdrževati svoje ožilje zdravo, vam toplo priporočamo branje njegove knjige.